Obcestni oglasni panoji velikokrat postavljeni brez soglasja. Inšpektorji lani v Pomurju izdali 14 prijav
Ste med vožnjo pozorni na obcestne oglasne panoje? Se vam zdi, da jih je preveč ali da so zasičeni z informacijami? Ste se kdaj vprašali, kako ti panoji vplivajo na vašo zbranost med vožnjo?
Če ste na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno, ste podobnega mnenja kot udeleženci raziskave, ki jo je na temo obcestnih oglasnih panojev na osredotočenost voznikov lani izvajala Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Čeprav se morda zdi, da oglasni panoji nimajo posebnega vpliva na prometno varnost in so veliko manj nevarni, kot je uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, vseeno spadajo med motnje, zaradi katerih so vozniki med vožnjo manj zbrani, to pa lahko vodi do nezgod. Dodaten problem, ki ga okrog postavljanja oglasnih panojev zaznavajo inšpektorji, je izigravanje zakonodaje.
Eden najpomembnejših vidikov cestnega prometa je prometna varnost. Ta se zagotavlja z rednim in kakovostnim vzdrževanjem cestne infrastrukture, z vozili, ki so varna in primerna za udeležbo v prometu, s spoštovanjem cestno-prometnih predpisov, predvsem pa, kadar govorimo o voznikih, z njihovim odgovornim ravnanjem v prometu. Vožnja zahteva popolno osredotočenost in pozornost voznika na vožnjo, na promet in ostale udeležence v njem. Že vsak najmanjši dražljaj lahko vodi v nesrečo, pri tem pa moteči dejavniki niso le uporaba mobilnega telefona, nastavljanje multimedijskih naprav v vozilih, prehranjevanje ali čustveno stanje voznika, temveč poleg telesnih in miselnih motenj tudi vizualne motnje, zaradi katerih vozniki odvrnejo pogled s ceste. Mednje prištevamo tudi obcestne oglasne panoje oziroma objekte za oglaševanje, ki v Sloveniji več kot očitno postajajo del kulturne krajine, s tem pa vplivajo tudi na osredotočenost voznikov med vožnjo.
Objekti za oglaševanje ob državnih cestah so po zakonu o cestah (ZCes-2) lahko reklamni panoji, stebri, med katere sodijo totemi in piloni, pa plakatni panoji, oglasne deske, nosilci in drogovi nadcestnih transparentov in zastav, svetlobne vitrine kot del nadstrešnih avtobusnih postajališč ter drugi premični in nepremični namenski nosilci.
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) je ravno na temo vpliva teh objektov na osredotočenost voznikov nedavno pripravila okroglo mizo z različnimi strokovnjaki. Ti so se po izmenjavi mnenj strinjali, da bi bilo za zmanjšanje negativnih vplivov obcestnih oglasnih panojev na prometno varnost potrebno zaostriti zakonodajo in izvajati učinkovitejši nadzor nad postavljanjem in vsebino teh panojev, omejiti uporabo svetlobnih in digitalnih panojev, jasneje regulirati oglaševanje ob cestah in hitrih cestah, večji poudarek dati prometni varnosti v prostorskih aktih občine ter izvajati preventivne kampanje za osveščanje voznikov o nevarnostih motenj pozornosti med vožnjo. Seveda je treba ob tem upoštevati oglaševalce, ki se s to dejavnostjo resno ukvarjajo in zakonodajo spoštujejo, ter pri omejevanjih postaviti zdrave meje.
Prepoved bi bila smiselna
Oglaševanje je sestavni del naše vsakdanjosti, zato je AVP lani med 23. septembrom in 6. decembrom izvajala spletno raziskavo o oglasnih panojih ob cesti in posledično osredotočenosti na vožnjo. V raziskavi, ki je vsebovala dvanajst vprašanj, je sodelovalo 2526 udeležencev. Rezultate raziskave je na omenjeni okrogli mizi predstavil področni podsekretar Sebastijan Turk iz AVP. Večina sodelujočih, kar 84 odstotkov, je odgovorila, da zaznavajo oglasne panoje ob cestah, kar nakazuje, da so panoji močan vizualni dražljaj, ki lahko vpliva na pozornost voznikov. Nadalje je raziskava pokazala, da vizualni in svetlobni elementi močno izstopajo in vplivajo na zaznavo oglasov med vožnjo, kar po besedah Turka potrjuje potrebo po previdnem oblikovanju panojev, da ne bi prekomerno odvračali pozornosti voznikov od vožnje. Kar 90 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da čutijo motnje zaradi obcestnih oglasnih panojev, kar potrjuje, da imajo ti panoji pomemben vpliv na prometno varnost in zbranost voznikov. 63 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da oglasni panoji zelo negativno vplivajo na njihovo osredotočenost na vožnjo, 98 odstotkov voznikov pa občuti negativen vpliv oglasnih panojev na zmožnost opazovanja prometne signalizacije. Bolj kot našteto skrbi dejstvo, da je imelo 31 odstotkov vprašanih že negativno izkušnjo zaradi gledanja oglasnih panojev med vožnjo, saj večina vprašanih (skoraj 80 odstotkov) oglasni pano opazuje vsaj eno do dve sekundi ali več.
»Glede na to, da tudi nekaj sekund nenadzorovanega pogleda na cesto lahko znatno poveča tveganje za prometno nezgodo, ti rezultati potrjujejo potencialno nevarnost reklamnih panojev ob cestah. S preusmerjanjem pozornosti voznika zmanjšujejo možnost za pravočasno in pravilno ukrepanje,« je povedal področni podsekretar. Večina vprašanih, kar 95 odstotkov, podpira ukrepe za omejevanje števila in vrste oglasnih panojev zaradi njihovega potencialnega vpliva na prometno varnost, pravijo pa še, da oglasni panoji ob cestah predstavljajo dovolj veliko težavo, da bi bila njihova popolna prepoved smiselna.
Kaj pravi zakonodaja?
Kot piše v 2. odstavku 89. člena zakona o cestah, je postavljanje oziroma uporaba objektov za oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja prepovedano, vendar veljajo nekatere izjeme, ki jih določa 3. odstavek. V območju državne ceste zunaj naselja je postavitev objekta za oglaševanje dopustna, če ima objekt za oglaševanje funkcijo usmerjanja in se namešča tik ob ali na stavbi gospodarskega subjekta, ki ima sedež v tej stavbi, in je ta v varovalnem pasu državne ceste z neposrednim cestnim priključkom na to cesto, oziroma je postavitev dopustna kot reklamni steber v območju kompleksa gospodarskega subjekta, na katerem je lahko le logotip gospodarskega subjekta in druge nujne informacije, kot so na primer cene derivatov na bencinskih črpalkah, delovni čas bencinskih črpalk ali drugih gospodarskih subjektov.
Objekti za oglaševanje se lahko po 4. odstavku istega člena ob državnih cestah v naselju postavljajo in uporabljajo izven preglednega polja in pregledne berme ceste, preglednostnega prostora prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini, na območju vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme. Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov je po 5. odstavku 89. člena v območju državne ceste prepovedano, se pa lahko ob državnih cestah v naselju postavljajo in uporabljajo zunaj vozišča državne ceste svetlobne vitrine, osvetljene z notranje strani v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Soglasja za postavitev objektov za oglaševanje iz 3., 4. in 5. odstavka tega člena v območju državne ceste izda upravljavec državne ceste na podlagi načrta za postavitev objekta za oglaševanje, če je oglaševanje v tem območju dovoljeno s prostorskim aktom občine.
Poleg zakona o cestah pa postavitev objektov za oglaševanje neposredno določa še zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Ta v svojem 35. členu določa omejitve pri oglaševanju zunaj poselitvenih območij. V območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna ali druga zemljišča in niso v poselitvenih območjih, je tako ne glede na prostorske izvedbene akte prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.
V Pomurju lani brez izdanih ukrepov
Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo (IRSI) je v obdobju med 1. januarjem 2024 in 22. aprilom letos za območje celotne Slovenije prejel 66 prijav, ki se nanašajo na postavitev in uporabo objektov za oglaševanje, od tega se 14 prijav nanaša na območje Pomurja.
Najpogostejše kršitve, zaradi katerih inšpektorji izdajajo sankcije, so postavitve objektov brez prej pridobljenega soglasja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) ter postavitev objekta v neskladju s tem soglasjem. Med te kršitve se šteje tudi postavitev objekta v prepovedanem območju, to je v varovalnem pasu ceste izven naselja, so pojasnili.
Varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena, meri pa se od zunanjega roba cestnega zemljišča oziroma meje parcele v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče. Pri avtocestah znaša ta varovalni pas 40 metrov, pri hitrih cestah 35 metrov, pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov in pri državnih kolesarskih cestah in poteh 2 metra.
Kot so na naše poizvedovanje še povedali na inšpektoratu za infrastrukturo, je bilo v omenjenem obdobju zaradi postavljanja objektov za oglaševanje v varovalnem pasu brez soglasja DRSI izdanih 60 upravnih odločb in 23 upravnih opozoril, ukrep, ki ga inšpektor izreče zavezancu, pa je odstranitev objekta za oglaševanje. »Inšpektorji za ceste poleg upravnih postopkov vodijo tudi postopke po zakonu o prekrških, v omenjenem obdobju so tako izdali 5 opominov in 4 odločbe o prekršku. Zakon o cestah pa določa globo 500 evrov oziroma 2 tisoč evrov za posameznika in 2 tisoč oziroma 8 tisoč evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za njihovo odgovorno osebo pa globo 500 evrov oziroma 2 tisoč evrov, pri čemer je manjša globa določena za velikost oglasnega sporočila, manjšega od petih kvadratnih metrov.« Dodajmo, da inšpektorji za ceste v omenjenem obdobju za območje Pomurja niso izrekli ukrepov, saj so zavezanci objekte za oglaševanje odstranili sami pred izdajo odločbe, potem ko so prejeli zapisnik inšpektorja. »Naši inšpekcijski postopki tečejo v povprečju 6 mesecev, redki se zavlečejo, ko se vloži pravno sredstvo. Tega se največkrat poslužujejo večji oglaševalci, ki so vezani na pogodbe s svojimi strankami,« tako Metka Kuhar, direktorica inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča inšpektorata za infrastrukturo.
Globe tudi do več tisoč evrov
Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR), ki izvaja ukrepe glede objektov za oglaševanje na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih, pa je v letu 2024 na območju celotne Slovenije izvedel 210 pregledov na terenu, pri tem ugotovil 82 nepravilnosti ter izdal 46 ureditvenih odločb o odstranitvi oglasnih panojev. Na območju Pomurja so izvedli 11 inšpekcijskih nadzorov v zvezi s postavitvijo oglasnih panojev na kmetijskih zemljiščih, pri tem pa so ugotovili šest kršitev. Izrekli so tudi eno globo v znesku 5 tisoč evrov, ki pa še ni pravnomočna. Skupno so sicer v Sloveniji v lanskem letu izrekli za 6 tisoč evrov glob, so pa te lahko še precej višje. Z globo od 3 tisoč evrov do 15 tisoč evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če gre za pravno osebo, ki v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, oziroma z globo od 6 tisoč evrov do 30 tisoč evrov, če postavi trajni ali začasni objekt, napravo ali predmet za oglaševanje v nasprotju s 35. členom ZUreP-3.
»Inšpektorat se pri vročanju odločb o prekršku, kamor spadajo tudi plačilni nalogi, v primeru kršitev zaradi nelegalno postavljenih oglasnih panojev sooča s težavami, saj so kršitelji v večini primerov iz tretjih držav, kar otežuje vročanje. Podjetja, ki so v postopkih prepoznana kot zavezanci in kršitelji ter so registrirana v Sloveniji, pa so v veliko primerih zgolj slamnata podjetja, ki nimajo sredstev, iz katerih bi lahko izterjali izrečene kazni,« so nam pojasnili na inšpektoratu za kmetijstvo. »Če ni pritožb ali zavlačevanj, traja od enega do šestih mesecev, da se pano odstrani. Če pa se začnejo uporabljati pravna sredstva, kar v naših primerih pomeni okrog 89 odstotkov, lahko traja od dveh do petih let, da se reši upravni spor, ki ga sproži zavezanec, šele nato lahko mi nadaljujemo z našimi postopki,« pa je ob tem še povedal Igor Hebat, višji svetnik za kmetijsko inšpekcijo z IRSKGLR.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
