Vanesa Jaušovec

Začeli so se hladnejši dnevi in številne manjše živali si bodo iskale toplo zavetje. Ne le miši in podgane, ki si bodo nov začasni dom iskale v kleteh, na podstrešjih, garažah, ampak tudi kune. Žival, dolga okoli pol metra ali manj, je pogosto vidna v bližini človekovih domovanj, pred njimi pa niso varni niti avtomobili.

Po podatkih Avtomoto zveze Slovenije (AMZS) se kune avtomobilov lotijo, ker jih privlačita vonj in okus recikliranih materialov, iz katerega so obloge in izolacije vodnikov, poleg tega v motornem prostoru najdejo toplo zatočišče. Najpogosteje v vozilu pregrizejo električne vodnike vžiga, cevi hladilnega sistema in cevi tekočine za pranje stekel, plastične cevi, tipala in njihove vodnike z dodatno toplotno izolacijo, manšete in zaščito pogonskih gredi ter drugih gibljivih mehanskih elementov, teknejo jim tudi obloge toplotne in zvočne izolacije.

Vanesa Jaušovec

WC-obešanka se odsvetuje

Pri AMZS pravijo, da je na tržišču nekaj rešitev, ki lahko motorni prostor obvarujejo pred napadi ostrih zob, večina jih temelji na kemični, zvočni in mehanski zaščiti, najboljša zaščita pa je preventiva. »Če v okolici opažate večji pojav glodavcev ali sledi nočnega pohoda kun, je treba večkrat preventivno pogledati pod motorni pokrov ali v neposredni okolici nastaviti ustrezne pasti, ki jih lahko kupite v trgovinah z vrtno opremo. Vendar nič od tega ne zagotavlja stoodstotne zaščite,« poudarjajo.

Dodali so, da naj bi bila najbolj uspešna mehanska zaščita, ki živalim z dodatno namestitvijo tesnil in pregrad zapira dostop do motornega prostora, uspešne pa naj bi bile tudi električne naprave, ki v stiku z živaljo sprožijo blag električni sunek. Gotovo ste že koga slišali reči, da je v motornem prostoru izobesil WC-obešanko ali vrečko s človeškimi lasmi ali pasjo dlako. AMZS to odsvetuje, ker lahko namestitev v nepravem delu motornega prostora povzroči okvaro ali korozijo, ogrozi pa lahko tudi požarno varnost.

Pixabay

Potrebna je kombinacija

Pri treh slovenskih zavarovalnicah smo preverili, ali zavarovanja zajemajo tudi škodo, ki jo na vozilu povzročijo kune, saj je tovrstnih primerov kar precej, in kolikšne so navadno odškodnine.

Iz Zavarovalnice Generali so nam odgovorili, da je pri njih škoda, ki jo povzročijo kune, krita v primeru sklenitve kasko zavarovanja, in sicer po delni kombinaciji živali. Natančnega podatka glede kritja škode, nastale zaradi teh živali, niso mogli dati, saj razpolagajo le s podatki, ki se nanašajo na vse vrste škod zaradi živali in zajemajo tudi trke z divjadjo. »Pogostost nastanka škod zaradi živali v zadnjih štirih letih pada. Povprečni znesek škode iz naslova delnega kaska pa se v zadnjih letih povišuje in je trenutno nekaj čez 1650 evrov,« so pojasnili.

Vanesa Jaušovec

Škodne primere obravnavajo po splošnih pravilih, ki veljajo tudi v drugih primerih. »Če je takšna delna kombinacija zavarovana in se v postopku obravnavanega škodnega primera potrdi resničnost navedb, so takšne škode načeloma plačane. Izjema je, če gre za tretji oziroma po razširjenem kritju za peti primer v zavarovalnem letu, ko je kritje izključeno,« so dejali o tem, ali ugodijo vsem zahtevkom.

Tudi v Zavarovalnici Triglav primerov škode, ki jo na avtomobilu povzročijo kune, ne vodijo posebej. »Po nekaterih ocenah lahko škoda, ki jo povzročijo glodavci ali zveri, kot je kuna, na vozilu znaša tudi več tisoč evrov. Škode, ki jo povzroči neposredni stik živali (na primer pregriz kablov v motorju), splošni kasko pri Zavarovalnici Triglav ne krije, pač pa je za to treba skleniti kombinacijo D delnega kaska,« so povedali. Ta krije tudi stroške pregrizenih kablov, cevi, izolacije in drugih delov motornega prostora, mehanskih okvar, ki so posledica ugriza ali poškodbe, popravila in morebitne posledične škode, če je ta neposredno povezana z dejanjem živali.

Pixabay

Nasprotno pa velja, da splošni kasko krije škodo, ki nastane zaradi trka z živaljo ali naleta na cesti. »Kombinacijo D delnega kaska lahko stranke sklenejo tudi brez splošnega kaska. Zavarovalnina je izplačana, če ima stranka sklenjeno ustrezno kritje, v skladu z zavarovalnimi pogoji. Škoda mora biti ustrezno dokumentirana, ne sme biti posledica malomarnosti, na primer če je znana prisotnost kun in se ne ukrepa. »Prav tako ni predmet zavarovanja, če je škoda posledica obrabe ali slabega vzdrževanja.«

Povračilo ni vedno priznano

Obrnili smo se še na Zavarovalnico Sava, kjer poudarjajo, da kritje škode zaradi glodavcev in kun ni zajeto v osnovnem avtomobilskem zavarovanju, vključuje pa omenjeno kritje zavarovanje avtomobilskega kaska in delna kasko kombinacija D. »Število primerov statistično kaže povečanje, kar je posledica vse večjega števila vozil na cesti, okoljskih sprememb, ki vplivajo tudi na vedenje ljudi in tako dalje. Vsekakor se trend škod zaradi glodavcev in kun spreminja, spreminja pa se tudi glede na regijo. Obalna regija je glodavcem bolj izpostavljena zaradi ugodnega podnebja, ki omogoča celoleten aktivni življenjski cikel,« so dodali. Povprečen strošek popravila se giblje med 200 in 500 evri, odvisno od obsega škode. »Pri cenovno dražjih vozilih lahko stroški presežejo tisoč evrov,« so še navedli.

Vanesa Jaušovec

Vsak škodni primer obravnavajo individualno in presojajo okoliščine vsakega primera posebej. »Povračilo škode lahko zavrnemo, če ugotovimo, da pogoji zavarovanja niso izpolnjeni. Škoda zaradi glodavcev in kun je pri D-kombinaciji kaska načeloma krita, a obstajajo tudi izjeme, ko povračilo ni priznano – predvsem v primerih malomarnosti ali kadar vzrok škode ni jasno dokazan.« Kot preventivo pa so zavarovancem priporočili redno pregledovanje motornega vozila in drugih delov vozila, uporabo zaščitnih sredstev ali repelentov proti glodavcem ter parkiranje vozila v zaprtih ali varnih prostorih, če je to mogoče. Z navedenim bodo namreč zmanjšali možnost nastanka škode in izpolnili dolžnost skrbnega ravnanja zavarovanca v skladu z zavarovalnimi pogoji.