Jure Zauneker

Le štirje v letniku

Pentkova pravi, da je prometno inženirstvo študijska smer, ki je v javnosti malo poznana. »Najlažje si je študij prometnega inženirstva predstavljati v primerjavi z gradbeništvom. Vsi vemo, da gradbeniki gradijo in načrtujejo zgradbe, prometni inženirji pa načrtujemo cestno infrastrukturo, čeprav v praksi tudi gradbeniki projektirajo ceste. Vendar študij zajema veliko več kot samo projektiranje cest. Zajema načrtovanje in organizacijo prometa in mobilnosti v mestih in državi, vzdrževanje in nadzor prometne infrastrukture, vplive prometa na okolje, prometno varnost, vrednotenje motornih vozil, pametno in trajnostno mobilnost, organizacijo v javnem potniškem prometu ter organizacijo in optimizacijo transportnih in logističnih procesov.«

Tako kot je malo poznana smer tovrstnega študija, tako je tudi z vpisom na fakulteto. Pravkar so v zaključnem letniku le štirje študenti, zgodilo pa se je že, da sta bila v posameznem letniku samo po dva študenta.

Jure Kljajić

Študij prometnega inženirstva ne zajema le cestnega, ampak tudi železniški promet. »Večina strokovnih predmetov se nanaša na razumevanje delovanja prometnega sistema, načrtovanja trajnostne mobilnosti, ki vedno bolj pridobiva na svoji pomembnosti, potem digitalno modeliranje in projektiranje cestnih odsekov, načrtovanje in ureditev prometa v mestih vključno s pripadajočo prometno signalizacijo in prometno opremo, javni potniški promet, teorijo prometnega toka, kapacitetnostne analize križišč, načrtovanje križišč in priključkov, prometno varnost, presoje varnosti cestne infrastrukture, gradbene konstrukcije v prometu, načrtovanje in vzdrževanje prometnic, prometno telematiko in vzdrževanje motornih vozil,« pravi študentka prometnega inženirstva in dodaja, da je ravno prometni inženir tisti, ki ima moč določiti organizacijo in potek prometa.

»Mi smo tudi tisti, ki določimo, kje bo stekel promet ob prometnih zaporah. Ta naloga ni tako preprosta, predvsem ko načrtujemo obvoz v območju središč večjih mest, kot sta Maribor in Ljubljana. Pri tem moramo z različnimi simulacijami prometa ugotoviti, ali bodo obvozne ceste zmožne sprejeti povečane prometne kapacitete. Za to pa potrebujemo natančne in obširne števne podatke o trenutnih prometnih obremenitvah.«

Vanesa Jaušovec

Vidijo drugače kot običajni vozniki

Ines Pentek nadaljuje, da je pogled inženirja med vožnjo iz avtomobila drugačen kot pogled običajnega voznika. »Med vožnjo opazimo marsikatere pomanjkljivosti v prometu, vendar tudi morebitne izboljšave, ki bi lahko bile izvedene. Opazimo seveda še neprimerno vedenje voznikov kot tudi neustrezne inženirske rešitve na cestah.«

Prometna kultura slovenskih voznikov po besedah bodoče univerzitetno diplomirane prometne inženirke ni najbolj blesteča, vendar pa se izboljšuje. »Glavni dejavnik za izboljšanje prometne kulture je kontinuirano izobraževanje že od malih nog. Pri tem moram poudariti, da tudi starši s svojim vedenjem v prometu v veliki meri vplivajo na obnašanje svojih otrok v prometu, ko postanejo vozniki. Zato je zelo pomembno, da smo svojim otrokom v vzgled in jih že pri manjših starostih učimo primernega obnašanja v prometu. To se začne že pri opravljanju izpita za kolo v petem razredu osnovne šole.«

Mlada prometna strokovnjakinja je še prepričana, da bi se moral tečaj varne vožnje prav tako izvajati kontinuirano, saj v prometu vedno prihaja do novosti. »Ena večjih novosti pred leti je bila uvedba krožnih križišč. Ta so povzročila manjšo zmedo, predvsem pri starejši populaciji, ki ni bila ravno seznanjena z vožnjo skozi krožišče. Zato še danes občasno vidimo, da se nekateri skozi celotno krožišče peljejo z vklopljenim levim smernikom.«

Nataša Juhnov

Krožišče je primerna rešitev

Nedolgo nazaj se je na enem od bolj prometnih odsekov v Pomurju – v križišču med Puconci in Sebeborci z državno cesto proti Hodošu – uredilo krožišče. Ines Pentek meni, da je to najbolj primerna rešitev, saj je bilo to križišče več let sporno z vidika prometne varnosti. »Še vedno bodo sicer nekateri vozniki potožili, da zdaj morajo na tej ravni cesti zmanjševati hitrost, kar je zelo moteče predvsem v jutranjih urah, ko se mnogim mudi v službo. Vendar nekdo, ki je v kateri od nesreč v tem križišču izgubil svojca ali prijatelja, se najbolje zaveda, kako potrebna je bila umiritev prometa na tem kritičnem odseku. Moram pa poudariti, da se pri tem upošteva tudi delež komercialnega prometa. V primeru, da je ta povečan, mora radij notranjega otoka omogočati normalno vožnjo takšnih vozil skozi krožišče.«

Jure Zauneker