Pomurca v Pince-Marofu uredila pisani svet potonik
Sandra Leiner Lebar in Rihard Lebar imata v Pince-Marofu vzorčni nasad več kot tristotih vrst potonik. Gojita jih še na treh večjih zemljiščih v lendavski občini in izpolnjujeta želje strank, da svoja dvorišča okrasijo s temi priljubljenimi cvetlicami.
Veter je na petkov popoldan božal naše čute in v zraku mešal nežne cvetlične vonjave, ko smo prišli v nasad potonik, ki ga imata v Pince-Marofu Sandra Leiner Lebar in Rihard Lebar. Nad potonikami se je sogovornica navdušila v času študija hortikulture in pred trinajstimi leti je iz Nemčije, od gospoda, pri katerem je opravljala prakso, naročila prvih 50 rastlin. Vrste so nato prihodnja leta dodajali in sedaj jih imajo v vzorčnem nasadu že več kot 350. »Vsak grm je drugačne sorte, ker jih je ogromno in ljudem želimo predstaviti čim več različnih,« pove.
Lebarjevi so sredi meseca maja, kot že nekaj let pred tem, pripravili dan odprtih vrat, na katerem so si lahko obiskovalci ogledali pisane potonike, ki jih marsikdo pozna tudi po imenu betlehem ali binkoštroža. Sami so svoji dejavnosti nadeli ime Potonis, ki po besedah Leiner Lebarjeve združuje besedo potonika in začetnico njenega imena. Sicer pa imajo zasajenih na tisoče potonik, v Pince-Marofu je le vzorčni nasad, preostale pa gojijo na treh zemljiščih v Dolini pri Lendavi.
Letošnja sezona se je začela že konec aprila, ko so zacvetele potonike živordečih barv, sledile so jim tiste z enostavnimi cvetovi, postopoma pa so se odpirali še cvetovi preostalih. »Potonike niso zahtevne za vzgojo, uspevajo v ilovnatih, peščenih in drugih tleh. Gomolji se zasadijo jeseni, in če je sreča, rastline prvič zacvetijo že naslednjo pomlad, če ne, pa je treba počakati na prihodnjo sezono,« je opisala. Imajo tudi dolgo življenjsko dobo in nimajo škodljivcev. »Voluharji in polži jih ne marajo,« je pristavila sogovornica, ko sva se sprehodili skozi nasad. Nadaljevala je z nasvetom, da lahko med cvetenjem odstranjujemo uvele cvetove, vendar to ni nujno, ter populimo plevel, jeseni pa je treba zelnate vrste potonik porezati do tal, tiste z olesenelimi stebli pa pustiti take, kot so. »So tudi zelo odporne proti mrazu, zato so zelo priljubljene v Rusiji. Bolj kot suša jih lahko prizadene stoječa voda.«
Zbirateljska vrednost
Lebarjevi so največ potonik naročili iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Velike Britanije ter jih nato nadalje razmnoževali. V vzorčnem nasadu je ob vsaki vrsti zapisano njeno ime. Rastline so res raznovrstne, iskali pa smo tudi tiste najbolj običajne, ki rastejo na skoraj vsakem domačem dvorišču, a je Lebarjeva dejala, da teh v nasadu ni, ker jim še ni uspelo izvedeti njihovega natančnega imena. Tako ne vedo, ali gre za posamezno sorto ali za sejance, zato so rožnato potoniko od Rihardovih sorodnikov zasadili zunaj vzorčnega nasada in ob njej pripisali »domača roza«. »Imamo tudi nekaj mladih rastlin, pri katerih ugotavljamo, katera sorta je, ampak jih še ne razstavljamo, saj čakamo, da dovolj zrasejo.«
Nasad potonik v Pince-Marofu je eden od zelo redkih v Sloveniji, če ne celo edinstven. Zakonca sta nam povedala, da je pred leti potonike gojil tudi gospod na Primorskem, a vzgojo že opustil. »Mogoče se najde še kdo, ampak toliko različnih vrst, mislimo, da v Sloveniji ni. Najbližje, kar poznamo, je 350 kilometrov stran v Avstriji,« pove Rihard Lebar. Njegovi ženi cvetličarski hobi veliko pomeni, sam pa jo s sinovoma pri tem popolnoma podpira. »Vsake želje ženskam ne moremo izpolniti, to pa je bila ena od tistih, kjer ni bilo treba dosti razmišljati,« nas je nasmejal.
Pristavil je, da so na neki način zbiralci in da ima tudi njegov oče precejšnjo zbirko različnih kaktusov. Sandra Leiner Lebar se poklicno sicer ne ukvarja s hortikulturo, ampak je ta študij vpisala za dušo. »Tega ne obžalujem, ker sem dobila veliko znanja in spoznala veliko ljudi, s kateri smo povezani in hodimo skupaj po izletih, se učimo in občudujemo rastline. To je tak lep hobi, ki povezuje ljudi,« opiše.
Prav zaradi navdušenja in zanimanja ljudi, ko so od daleč videli potonike, so se odločili, da nasad odprejo in ga pokažejo od bližje. Na tak način lahko po besedah sobesednikov stranke tudi lažje sprejmejo odločitev, katere potonike izbrati in jih zasaditi doma. Pri Potonisu lahko kupite sadike številnih vrst, rezanega cvetja pa (še) ne. Omenila sta, da eden od sinov začenja kazati zanimanje za potonike in za to, da bi morda kdaj v prihodnje prodajali tudi rezane cvetlice. »Nekatere sorte potonik so primerne za vazo in so tudi zelo priljubljene, sploh v sezoni porok in drugih dogodkov. Pri nas je naenkrat zbirka, kar pomeni, da želimo čim več različnih sort, pri prodaji rezanega cvetja pa je treba imeti večje količine enakih sort ter tudi primerne prostore,« sta dejala.
Okus se spreminja
Potonike bodo v njihovem nasadu cvetele nekje do sredine junija. »Pri zasajevanju je dobrodošlo kombiniranje zgodnjih in poznih sort, da potem cvetenje traja dlje. Je pa čas cvetenja različen, nekatere sorte nas s cvetovi navdušujejo le nekaj dni, druge tudi dober teden,« navede ljubiteljica cvetlic, ki še doda, da na to vplivajo tudi vremenske razmere, predvsem dež in veter. Partnerja opažata, da se okus strank z leti spreminja, kljub vsemu pa obstaja nekaj večnih klasik. Trenutno so iskane predvsem potonike mareličnih in koralnih barv ter rumenih, ker so te med redkejšimi.
Kot že omenjeno, potonike Lebarjevi razmnožujejo sami in postopek je precej dolgotrajen. Preden jih jeseni prvič lahko izkopljejo, minejo tri leta. Po izkopu je treba gomolje očistiti in jih razdeliti. »Ni tako kot pri vrtnici, kjer lahko na leto cepiš po tisoč rastlin,« doda Leiner Lebarjeva. Njen mož pa je poudaril, da sezono delijo na dva dela. Prvi je tisti, ko potonike občudujejo in jih urejajo, drugi pa je čas saditve, izkopa in delitve. »Stranke sedaj prihajajo in si v živo ogledajo, kako so videti grmi, kajti na spletu vidijo le fotografijo, v živo pa celotno rastlino in v njih se hitro zaljubijo,« opiše in doda, da so nedavno na svoji spletni strani uredili možnost spletne rezervacije. Prodaja potonik pa potem steče jeseni, ko je najbolj primeren čas.
Omenjene rastline so najljubše rože naše sogovornice, a zelo pri srcu so ji tudi vrtnice. »Moram priznati, da si zdaj že delita prvo mesto.« Mož zato verjetno nima težav pri izbiri darila, sem namignila in oba sta se zasmejala. »Rož v vazi ne mara preveč, darila pa si rada sama izbere,« pristavi Lebar, žena pa prizna, da so njena darila navadno povezana z vrtom in rožami.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
