Rudaš z župani za prenos dobrih praks iz Pomurja v jugovzhodno Slovenijo
Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je skupaj z županoma občin Dobrovnik in Cankova ter soboškim podžupanom podal odziv na aktualno dogajanje v zvezi z romsko skupnostjo.
Po pozivu predsednika Sveta romske skupnosti Jožeka Horvata Muca k ukrepanju zaradi incidentov, ki se v povezavi z romsko skupnostjo v zadnjem obdobju dogajajo na jugovzhodu države, se je sedaj zvrstila še tiskovna konferenca v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.
Na njej so o zaostreni situaciji spregovorili Darko Rudaš, predsednik foruma romskih svetnikov, sicer dolgoletni romski svetnik v murskosoboškem mestnem svetu, soboški podžupan Timi Gomboc, župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar in njegov cankovski županski kolega Danilo Kacijan. Krajši čas je bil prisoten tudi Horvat Muc, a je moral dogodek zaradi drugih obveznosti zapustiti.
Forum romskih svetnikov sicer sestavlja 20 romskih svetnikov iz prav toliko slovenskih občin, od tega jih je 12 iz Pomurja. Romski svetniki zastopajo interese okoli 8600 Romov, ki živijo v skupno 86 romskih naseljih, večinoma nelegalnih.
Posledice se čutijo tudi v Pomurju
Kot je uvodoma poudaril Rudaš, je osnovno sporočilo tiskovne konference poziv k upoštevanju realnih problemov in zagotavljanju enake varnosti za vse. "Čeprav je v Pomurju situacija glede položaja romske skupnosti, varnosti in sobivanja bistveno boljša, se posledice dogajanja na jugovzhodu države in razprav v parlamentu žal čutijo tudi v naši regiji," je opozoril.
Red, infrastruktura in vladno ukrepanje
Ob tem je dejal, da v forumu odločno obsojajo vsakršno nasilje in istočasno zavračajo, da se vso romsko skupnost opredeljuje kot varnostno problematično. Po njegovih besedah ni naključje, da se Pomurje glede integracije romske skupnosti vedno znova omenja kot primer dobre prakse, saj ti uspehi temeljijo na dolgoletnem in uspešnem delu vseh deležnikov. "V Pomurju si ne želimo, da bi se slabe prakse iz jugovzhodne Slovenije prenašale k nam, ampak ravno nasprotno. Da bi se dobre prakse od nas prenašale k njim," je dejal.
V sklopu foruma romskih svetnikov so izoblikovali tri sklepe, ki so jih na tiskovni konferenci javno predstavili, in sicer:
1. Vzpostavitev reda in miru v romskih naseljih ter prevzem odgovornosti
2. Takojšnje reševanje infrastrukturnih pogojev v jugovzhodni Sloveniji
3. Realizacija zastavljenih vladnih ukrepov
Na pot integracije
Soboški podžupan je na tiskovni konferenci spomnil na uspešno izvedeno integracijo na primeru Pušče in pri tem poudaril, da so za reševanje situacije potrebni kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Med hitre ukrepe sodi vzpostavitev reda in kaznovanje tistih, ki ne spoštujejo zakonov, vzpostavitev naselij in infrastrukture pa sodi med dolgoročne ukrepe.
"V Mestni občini Murska Sobota izvajamo integracijo že desetletja in po enaki poti bodo morale tudi vse ostale občine oziroma romska naselja," je zatrdil Gomobc in dodal, da se to ne more zgoditi čez noč. Ob tem je obsodil tudi pozive k oboroževanju, saj da bo to rodilo le novo nasilje. Rudaš je na to dodal, da so za kazniva dejanja odgovorni ljudje z imenom in priimkom, zato se za dejanja posameznikov ne sme okriviti celotne romske skupnosti.
Potreben pogovor
Dobrovniški župan je v svojem delu izpostavil predvsem pomen dialoga in tolerance, pri čemer je vse deležnike pozval k vztrajnosti. "Težave so morda ponekod tudi v povsem osebnih zadevah in tega, da bi osebne zadeve postala vsesplošna zgodba, ne smemo dovoliti," je med drugim dejal Kardinar, ki ocenjuje, da na Dolenjskem morda najbolj primanjkuje dialoga.
Sožitje in delo
Cankovski župan pa je poudaril, da se mu v "mali Sloveniji zdi nedopustno potenciranje posameznih dogodkov, ki se dogajajo tudi izven romske populacije". Pri tem je navedel, da v štirih vaseh, ki so del njegove občine, živijo v sožitju tako Romi kot Neromi, na občini pa ta hip preko javnih del zaposlujejo šest Romov, ki so pridni in dobri ljudje. Ravno tako so pred dvema letoma za učiteljico glasbe na tamkajšnji osnovni šoli zaposlili Rominjo, ampak, kot je dejal Kacijan, ne zaradi tega, ker bi bila Rominja, ampak ker je dobra glasbenica.
Pomemben že vrtec
Ob koncu se je oglasil še Janko Durič, ravnatelj tišinske osnovne šole, ki je prisostvoval tiskovni konferenci. Durič je na primeru tamkajšnje osnovne šole poudaril pomen izobrazbe, ki je predpogoj, da posamezniki iz romskih skupnosti lahko postanejo produktiven del družbe in služijo tudi kot vzgled drugim. "Izobrazba že od vrtca naprej je osnova, da si bo odrasel človek nato tudi poiskal zaposlitev," je navedel in dodal, da so učni rezultati romskih učencev odlični, iz naselja Vanča vas-Borejci pa da prihaja več diplomantov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
