Vanesa Jaušovec

V začetku preteklega tedna se je na zidu enega od stanovanjskih blokov v Zvezni ulici v Murski Soboti pojavil list papirja, na katerem je bilo z roko zapisano 'Pazi, kača'. Zraven je bil še en list, na katerem je bila tudi fotografija kače, ki se plazi skozi luknjo vrat kolesarnice oziroma smetarnice. Blizu je stal smetnjak za biološke odpadke, ob njem pa je bilo zapisano, v teh smetnjakih je kača, ne odpirajte in obvestite pristojne službe. Fotografija je pri marsikom vzbudila nelagodje, pri tistih, ki imajo fobijo pred temi živalmi, pa pravi strah. 

Kdo je na steno zalepil listka, nam ni uspelo izvedeti, smo pa neuradno slišali, da gre za belouško, ki je bila menda večkrat videna tudi na soboški tržnici. To smo preverili tudi pri upravljavcu tržnice, soboški Komunali, in direktor Tomislav Zrinski nam je povedal, da so bili delavci o tem obveščeni, a da kače sami nikjer niso opazili. »Če se kdo čuti ogroženega zaradi tega, je treba, če jo opazijo, poklicati številko 112,« je svetoval in dodal, da Komunala v zadnjih letih ni prejela obvestila, da bi plazilci zašli v mestno središče. 

Vanesa Jaušovec

Poizvedovali smo tudi pri Prostovoljnem gasilskem društvu Murska Sobota. Poveljnik Tadej Zelko nam je odgovoril, da sami o opozorilu na bloku niso bili obveščeni in da letos niso imeli še nobene intervencije, povezane s plazilci. »Smo pa pred dvema letoma posredovali, ker se je kača pri eni hiši potegnila v jašek,« je navedel. Če morajo posredovati, uporabijo posebne prijemalke. »Včasih smo pred oziroma med intervencijo v stikih s Kačofonom, kjer nam potem svetujejo, kako ravnati v primeru, če bi bila kača strupena in podobno,« razlaga postopke Zelko, ki doda, da plazilce po intervencijah spustijo v naravo. Predstavnik gasilcev še pravi, da ne zaznavajo kakšnega porasta števila teh živali v mestnem središču. Gasilci imajo veliko več dela z odstranjevanjem sršenjih ali osjih gnezd. 

Našli so jo v tehnični trgovini 

Z nekaj vprašanji smo se obrnili še na PGD Gornja Radgona, ki intervenira tudi na območju reke Mure, kjer je pričakovati, da so te živali bolj pogoste. Tajnik Robin Mešiček nam je odgovoril, da letos še niso imeli nobene intervencije zaradi plazilcev. So jo imeli pa lani. »Dobili smo poziv, da je bila v eni od tehničnih trgovin med dostavo najdena kača, ki je bila na srečo nestrupena,« je dejal.

Vanesa Jaušovec

Postopek je tak, da običajno kačo iz lokalnega okolja spustijo v njeno naravno okolje, če je ta pomotoma denimo pripeljana med dostavo, pa pokličejo dežurno veterinarsko službo, ki ustrezno poskrbi za žival. Mešiček meni, da v mestnih središčih ni več plazilcev kot nekoč, saj pravi, da jih je večina bolj plašne sorte in se raje zadržujejo v bolj mirnem okolju zunaj mestnega vrveža. Ljudem, ki srečajo plazilca, svetuje previdnost. »Če plazilca ne prepoznajo, naj se izogibajo morebitnemu stiku. Če pa že pride do pika, ugriza ..., naj si zapomnijo čim več podrobnosti. Danes ima vsak pri sebi pametni telefon in lahko žival fotografira za lažje prepoznavanje.«

Profimedia

Tudi mi smo kontaktirali Kačofon, kjer je mogoče dobiti telefonsko svetovanje in informacije v zvezi s kačami, in povprašali, kako ravnati, če v bližini doma ali našega zadrževanja naletimo na plazilca. Strokovnjakinja za kače Griša Planinc pravi, da si ga je treba čim bolje ogledati ali še bolje posneti fotografijo, saj bo to omogočilo kasnejšo zanesljivo določitev vrste. Vedno so tudi dosegljivi na številki 040 322 449, kjer boste dobili dodatne informacije.

Povedala nam je, da v zadnjih letih v naši regiji niso imeli intervencij, ki so bolj izjema in so prvotno namenjene preselitvi teh živali v primerno naravno okolje. »Pomurje je regija, kjer skorajda niso potrebne, saj tu od strupenjač (kolikor je znano) živi le navadni gad (Vipera berus), pa še ta ima zelo omejeno razširjenost na mokriščih v okolici Male Polane. Na Kačofon še nismo prejeli nobenega klica iz pomurske regije, ki bi potrdil strupenjačo v bližini človeških bivališč.« Planinčeva še pravi, da bistvenega porasta klicev iz urbanega okolja v zadnjem obdobju ne zaznavajo, kot vzrok, da plazilci zaidejo v urbana okolja, pa navaja to, da urbano okolje umestimo v naravno okolje, torej da z urbanizacijo posegamo v prostor, kjer kače živijo.

Krajan Dobrine

Smrtna žrtev po dobrih 30 letih 
V letošnjem letu je v Sloveniji po več kot 30 letih zaradi ugriza modrasa umrla ženska. Pristojne službe so takrat pripravile tudi novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o predsodkih in mitih o teh živali. Planinčeva je takrat med drugim povedala, da kača nikoli ne napade človeka, ampak samo plen. Razbila je tudi mit, da je v vročih poletjih več kač. Pojasnila je, da je to posledica preteklega obdobja, saj ima večina teh živali mladiče šele septembra. V naši državi naj bi živelo okoli enajst vrst teh živali, strupene naj bi bile tri, modras, navadni gad in laški gad.