© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Okrog srednješolskega centra v Murski Soboti ogromne luknje v asfaltu. Zakaj jih ne popravijo?


vestnik
Rok Šavel
10. 9. 2025, 11.00
Posodobljeno
11:29
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Sanacija okolice Gimnezije Murska Sobota in Srednje poklicne in tehniške šole bo mogoča šele po izvedbi nujnejših naložb. Luknje v asfaltu okrog srednješolskega centra tako ostajajo.

luknje-gimnazija
Petra Milanov
Velik del asfaltnih površin na območju murskosoboške gimnazije ter srednje poklicne in tehniške šole je v obupnem stanju, česar se dobro zavedajo tudi v vodstvu šol.

V uredništvu so nas bralci opozorili na slabo stanje asfaltnih površin okrog poslopja murskosoboške gimnazije ter srednje poklicne in tehniške šole. Da je res opaziti večje razpoke, jame in posedanje asfalta, smo se prepričali tudi sami. Gre za najbolj živahno srednješolsko območje v regiji, kjer se, če samo seštejemo dijake in zaposlene obeh šol, vsak dan giblje okoli 1500 ljudi, v popoldanskem času pa se telovadnica še dodatno oddaja v najem. Urejeno dvorišče šol bi bilo zato nujno, saj je tudi prvo ogledalo obeh institucij.

luknje-gimnazija
Petra Milanov
Luknje v asfaltnih površinah okrog najživahnejšega srednješolskega centra v Murski Soboti.

Za investicije treba uspeti na razpisu

Ustanoviteljica šol je država, ki je tudi lastnica tamkajšnjega nepremičnega premoženja, zato smo se najprej obrnili na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Pojasnili so nam, da s stanjem asfaltnih površin niso seznanjeni, saj je objekt šole z zunanjo ureditvijo prenesen v upravljanje zavoda. V pristojnosti zavoda so tako tudi investicijsko-vzdrževalna dela. Upravljavec celotnega kompleksa je Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota (SPTŠ), ki jo že več kot 30 let vodi ravnatelj Ludvik Sukič.

59-srečanje-mladih-raziskovalcev-slovenije, sptš
Jure Kljajić
»Na šoli se dobro zavedamo, da so asfaltne poti in parkirišča v slabem stanju. Gre za površine, urejene pred približno 50 leti, ki so danes dotrajane in povzročajo nevšečnosti dijakom, zaposlenim in obiskovalcem,« pojasnjuje ravnatelj Sukič.

Kot nam je dejal Roman Činč, ravnatelj sosednje Gimnazije Murska Sobota, šoli vsako leto skleneta dogovor o medsebojnih razmerjih, pristojnostih in obveznostih. Srednje šole v Sloveniji se financirajo po tako imenovanem sistemu MOFAS, kar pomeni, da od države prejmejo toliko denarja, kolikor dijakov imajo vpisanih v posameznem šolskem letu. Ta sredstva morajo zadoščati za vse izdatke, pri čemer se jih večina porabi za plače zaposlenih. Da bi pridobile sredstva za investicijsko vzdrževanje, mora vseh 143 javnih srednjih šol kandidirati na vsakokratnih razpisih ministrstva, kjer se projekti razvrščajo na prednostne sezname. Letos je država za ta namen namenila sedem milijonov evrov proračunskih sredstev.

luknje-gimnazija
Petra Milanov
Luknje v asfaltnih površinah okrog najživahnejšega srednješolskega centra v Murski Soboti.


Preberite še

Najprej osnovne potrebe
»Na šoli se dobro zavedamo, da so asfaltne poti in parkirišča v slabem stanju. Gre za površine, urejene pred približno 50 leti, ki so danes dotrajane in povzročajo nevšečnosti dijakom, zaposlenim in obiskovalcem. V preteklosti smo ob omejenih finančnih možnostih izvedli le manjša popravila, obsežnejša sanacija pa presega naše zmogljivosti,« pojasnjuje ravnatelj SPTŠ. Dodaja, da so bila v zadnjih letih sredstva ministrstva, pridobljena na razpisu, usmerjena predvsem v nujnejše naložbe za nemoteno delovanje šol.

murska-sobota, gimnazija-murska-sobota, 100.letnica, slavnostna-akademija
Nataša Juhnov
Kot nam je dejal Roman Činč, ravnatelj sosednje Gimnazije Murska Sobota, šoli vsako leto skleneta dogovor o medsebojnih razmerjih, pristojnostih in obveznostih.
Tako je, kot našteva Sukič, ministrstvo letos financiralo postavitev toplotnih črpalk v višini 180.000 evrov, lani prezračevanje telovadnice v enakem znesku, pred tem pa ureditev kotlovnice, popravilo in zamenjavo strehe, menjavo vseh oken in vrat, novo fasado, prehod na LED-razsvetljavo in druge ukrepe.


»Do zdaj smo vedno prejeli maksimalni znesek, ki ga lahko posamezna šola pridobi na tovrstnem razpisu,«
poudarja ravnatelj. Po njegovih besedah obe šoli, če uspeta na razpisu, vsako leto skupaj namenita približno 180.000 evrov za najnujnejše naložbe, ki jih kot take določi ministrstvo. »Žal asfaltne zunanje površine po klasifikaciji ministrstva ne sodijo med prioritete, zato doslej zanje nismo mogli zagotoviti sredstev. Ko bodo osnovne potrebe objekta rešene, pa želimo urediti tudi okolico šole, saj gre za pomembno potrebo, ki jo bomo v prihodnosti skušali v celoti sanirati,« sklene Sukič.

E-novice · Novice

Prijavite se na e-novice in ostanite na tekočem z najpomembnejšimi dogodki doma in po svetu.

Hvala!

Vaša prijava je bila sprejeta.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.