V galeriji Doma kulture Gornja Radgona razstavljajo člani društva Art klub 7.

Na slovesnosti ob kulturnem prazniku v Mestni občini Murska Sobota so podelili nagrade za dosežke na področju umetnosti in kulture. Nagrado za vrhunske dosežke na področju kulture je dobil Robert lnhof, plaketo za pomembne dosežke na področju kulture Tomi Bušinoski, priznanji za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini pa Argo, društvo za humanistična vprašanja, in Vida Bukvič, učiteljica športa na OŠ II Murska Sobota. Kot slavnostni govornik je nastopil umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic, ki se je nagrajencu za vrhunske dosežke v kulturi poklonil z besedami, da je njegovo delo presežno, ker je redoma, poglobljeno in znanstveno utemeljeno pisal in seveda piše o sodobni pomurski in slovenski umetnosti ter tudi zaradi njegove izjemne diskurzivne pronicljivosti, ki v mnogočem upravičeno preglašuje na Slovenskem po večini preozka, umetnostnozgodovinsko konzervativna in interpretativno nezadostna formalno-analitična pisanja. Na prireditvi je za glasbene vložke poskrbel Samo Budna.

Z razstavo in monografijo o »prekmurski« likovni umetnosti prispeval k njenemu ovrednotenju in promociji

Za kulturo posebno leto, a dosežkov kulturnikov in umetnikov niso spregledali

Slikar, ki velja za umetnika črnine, je nagrado prejel za razstavo 1 + 1 = 11, ki je bila poleti v Galeriji mesta Ptuj, zajela pa je vse pomembne segmente njegovega opusa, vso prepoznavno in izrazito avtorsko likovno poetiko.

Priznanje so prejeli ljudski pevci in godci Gaberski mantraši, folklorno društvo Prekmurje Lendava, društvo za ohranjanje tradicije Primorci in Istrani v Prekmurju, komorni pevski zbor Vita in za dosežke na področju filmske umetnosti Aron Horvath Botka.

V čudnih koronskih časih je nastala Pesem siren – Besedilo je napisal Feri Lainšček, glasbo Aleksander Kogoj, aranžma Patrik Greblo

To je njegova tretja samostojna razstava v tej galeriji. Na ogled je 107 del, zbranih od leta 2000, ki jih spremlja katalog.

Tudi letošnji kulturni praznik bo drugačen kot smo ga bili vajeni. Kljub vsemu se bo zvrstilo kar nekaj prireditev, nekatere lahko spremljate iz naslonjača, obiskali pa boste lahko tudi nekatere kulturne ustanove.

Pri družini Križanič v Gančanih skorajda ni dneva, da spretne roke tašče in snahe ne bi poprijele za različne materiale in se lotile ročnih del.

Zveza Slovencev na Madžarskem je v soorganizaciji Galerije - Muzeja Lendava in Občine Monošter lani avgusta izvedla mednarodno likovno kolonijo, dela umetnikov pa sedaj predstavljajo v spletni razstavi.

Laszlo Herman iz Gornjega Lakoša je kljub močni navezanosti na Prekmurje po študiju likovne umetnosti na ljubljanski pedagoški fakulteti ostal v prestolnici, saj je tam dobil službo.

Aleš Ropoša z umetniškim imenom Alexio je delovni terapevt, doma iz Trdkove, ki se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem proze, poezije in dramskih besedil.

Tjašo Cigut smo lahko v prejšnjem desetletju videvali na glasbenih odrih kot pevko, instrumentalistko in zborovodkinjo. Zadnja leta največ nastopa z glasbeno zasedbo Edna.

Lendavski fotograf Tomaž Galič je izdal svojo prvo fotoknjigo, ki jo je poimenoval Dark Angel (Temni angel). V njej je 66 fotografij, tematsko povezanih v zgodbo, ki prikazuje preobrazbo belega angela v temnega.

Ob nedeljah zvečer ga lahko na Televiziji Slovenija gledamo v vlogi kriminalista Vrenka v novi kriminalni nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Dario Varga, dramski in filmski igralec, režiser in pisec besedil, je zdaj postal redkobeseden in natančen kriminalist, pred tem pa je na malih zaslonih in filmskih platnih upodobil nekaj nepozabnih likov, kot sta Debevec v Naši mali kliniki in Lepec v filmu Petelinji zajtrk.

Profesorja Hotimirja Tivadarja sem spoznala kot študentka slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer se je po končani diplomi zaposlil na Katedri za slovenski knjižni jezik in stilistiko, najprej kot asistent za govor in fonetiko.

Profesorica slovenskega jezika in književnosti in pedagoginja Lea V. Golub iz Bratoncev, ki zadnja leta živi v Mariboru, bo na police kmalu postavila svojo prvo knjigo, slikanico z naslovom Zajček Rajko in mega medvedek.

Za svoje magistrsko delo Razvoj kolekcije oblačil in tekstilne instalacije Ajdek po spominih iz otroštva je Živa Červek, ki je magistrirala na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Šesto leto zapored poteka v organizaciji Društva Radi pišemo z roko in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda za šolstvo RS ter nekaterih slovenskih podjetij vseslovenska akcija Teden pisanja z roko.