Na Goričkem gnezdilo največ parov štorkelj od leta 1999
Izleglo se je štirinajst mladičev, prvič po dvajsetih letih tudi v gnezdu na Cankovi.
Bela štorklja, ki velja za simbol Pomurja, je črno-bela ptica iz rodu močvirnikov. Gre za izjemnega jadralca, ki večino svoje selitvene poti prejadra z izkoriščanjem toplih vzgonskih vetrov. Za bele štorklje je značilno, da gnezdijo na električnih drogovih, le redko pa še na dimnikih ali slemenih streh, še redkeje na drevesih. Gnezda, ki jih vsako leto dograjujejo, so lahko stara tudi več kot deset let in lahko tehtajo več kot 500 kilogramov.
Štorklje, ki pogosto spremljajo prebivalce med delom na njivah ali travnikih, so tudi letos gnezdile v Pomurju. Na območju Krajinskega parka Goričko jih je po besedah Gregorja Domanjka iz pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) gnezdilo šestnajst parov, kar je največ od leta 1999, ko so začeli člani DOPPS s pomočjo prostovoljcev spremljati število gnezdečih parov belih štorkelj in njihovih mladičev v Sloveniji.
Od šestnajstih letos gnezdečih parov jih je imelo kar štirinajst mladiče, prvič po petnajstih letih je par štorkelj znova gnezdil v Motvarjevcih, prvič po dvajsetih letih pa se je mladič izlegel v gnezdu na Cankovi. Pri dveh parih jajc niso opazili, pri dveh parih pa mladiči niso preživeli. V Adrijancih so namreč poginili v junijskem neurju s točo, v Motvarjevcih pa je poginil eden od staršev, drugemu pa ni uspelo prehraniti dveh mladičev.
Kot je še zapisal Domanjko, je bilo ob popisu konec junija in v začetku julija v gnezdih skupno trideset mladičev, kar je šest manj kot leto prej, ki je bilo rekordno.
Ker je bela štorklja stepska ptica, značilna za ravnice Panonske nižine, gričevnata pokrajina Goričkega z ozkimi dolinami ni ravno njeno tipično gnezditveno območje, zato je naraščanje števila gnezdečih parov in mladičev, ki poletijo iz gnezda, še bolj razveseljivo. »Povečevanje števila gnezdečih parov in uspešno poletelih mladičev lahko pripišemo dejstvu, da je krajina na Goričkem še vedno pestra. Travniki in njive so manjši ter manj intenzivno obdelani v primerjavi z drugimi slovenskimi kmetijskimi regijami, v okolici gnezd je prav tako več travnikov kot drugod, na njih pa rastejo številne rastline. Takšni vrstno bogati travniki so dom za živali, s katerimi se hrani bela štorklja,« je še povedal Gregor Domanjko.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
