Dreamstime, Svet24

K zapisu teh vrstic me je prvotno spodbudil nedavni jutranji pogovor neke skupine ljudi. Ena od oseb je tisti dan prišla z novimi supergami znamke Adidas, tistimi z retro pridihom, ki so v zadnjem letu spet zelo popularne. Vsi prisotni so se strinjali, da so superge lepe, nakar se je pohvalila, da jih je dobila po (razmeroma) nizki ceni. Potem je sledil odziv nekaterih, da potem to pač niso »točno tiste najbolj in«, ki jih zdaj vsi nosijo. In njena reakcija? Razburjenje in nejevolja, češ kakšna je to trgovina, ki prodaja ponaredke, in da pač sedaj nujno potrebuje originalne. Prepričevanje, da dotične superge najverjetneje niso ponaredek, ampak so zgolj neki drug model, je ni omajalo. Zato je čez nekaj dni prišla z novimi, tokrat »pravimi« supergami.

Osebno mi je za znamke malo mar. Če mi je neka stvar všeč, jo kupim, pa naj bo to na tržnici v Bosanskem Brodu, v nizkocenovni trgovski verigi ali v trgovini malo višjega cenovnega razreda. Ne zanima me, ali so adidaske originalne ali ponarejene, ali nekdo nosi torbico Chanel ali »Šanel« ali če je Lacostov aligator obrnjen v pravilno smer. Da ne govorim o tem, kako škoda bi mi bilo prisluženi denar metati v imidž, ki zame to ni.

Shutterstock

Seveda ne moremo vsi razmišljati enako in prav je tako, pa vendar si nisem mogla kaj, da ne bi ob prej opisanem pogovoru zavijala z očmi in skupinici tudi naravnost navrgla, s kako nepomembnimi stvarmi se ukvarjajo. Me je pa ta dogodek potem spomnil na še eno bizarnost, ki sem jo zasledila na družbenih omrežjih, velnes za otroke. Da, prav ste prebrali. Pri nas, natančneje v Žalcu, obstaja otroški velnes kot prostor za praznovanje rojstnih dni. Kar v praksi pomeni, da za otročad, ki še guli osnovnošolske klopi, organizirajo pravo sprostitveno doživetje z uporabo masažne kadi, savne in s tretmaji. Ni novost, da so praznovanja otroških rojstnih dni v zadnjih letih prerasla sámo praznovanje in postala tekmovanje staršev, kdo bo šel dlje z odbitimi idejami, vendar je otroški velnes, vsaj zame, neki povsem drug nivo. Drug nivo bizarnosti, da se razumemo.

In medtem ko se nekateri ukvarjajo s »težavami«, kot so originalne ali ponarejene superge in ali bi morda bilo možno, da bi naslednje praznovanje otrokovega rojstnega dne preselili na luno, če že ne na Mars, imamo pred seboj resnične težave. Evropa in s tem tudi Slovenija se spreminjata, kar lahko vidimo in občutimo mimogrede. K nam prihaja vedno več delavcev iz drugih držav, pa to niso več naši južni sosedje, saj smo tem postali ekonomsko nezanimivi (kdo bi jim zameril), ampak so to delavci iz držav tretjega sveta. Poceni delovna sila, ki bo na račun tega, da tisti pri koritu gledajo na stvari zgolj kratkoročno in skozi denar, povzročila velike spremembe v družbi.

Občina Ljutomer

Zamislite si našo kulturno krajino čez 10, 20, 30 let. Na ulicah mest, tudi majhne Sobote, bo verjetno videti tako, kot je že danes denimo na Dunaju ali v nam bližnjem Gradcu. Vsi ti, ki pridejo k nam s Filipinov, iz Nepala in še od kod, namreč niso samo delovna sila, ki bo opravljala dela, za katera smo na eni strani mi postali preveč gosposki, na drugi pa zanje ne dobimo dostojnega plačila, ampak so ljudje, ki bodo tukaj najverjetneje ostali in si ustvarili življenje. Kaj to pomeni za slovensko kulturo, za naš vsakdan in navsezadnje za prihodnost? Verjetno ne prav veliko dobrega. Krasni novi svet …

Ne pozabimo še na oboroževanje Evrope, ki je po eni strani prav zaradi vsega, kar se trenutno dogaja v svetu, smiselno, po drugi strani pa ne more pomeniti nič dobrega. Razmerja moči se bodo gotovo kmalu spet spremenila, pa naj si to danes priznamo ali ne. Kot da se nismo ničesar naučili in kot da se nas besede »nikoli več« ne dotaknejo prav zares ter jih trobimo le še iz navade.

Posledica vsega tega, kar se dogaja in kar izraža stanje duha povprečnega človeka prvega sveta, pa so med drugim dogodki, kot je tisti na ulicah Ptuja, kjer se je skupina osnovnošolcev izživljala nad posameznikom, posnetek tega pa je zaokrožil v medijih. To, kar smo gledali, je izraz vrednot, ki so danes »in«: biti lep, bogat, uspešen in predvsem glasen – ne glede na sredstva in žrtve. To, kar smo gledali, je rezultat tega krasnega novega sveta. In če sem kdaj prej upala, da se bo svet kmalu obrnil na bolje, da se bomo še pravi čas znali usmeriti na prava pota, imam, ko to pišem, čedalje manj tega upanja. Tudi optimisti prej ali slej pač obupamo.