Bodo veliki vinarji na slabšem zaradi novega zakona o vinu? To so novosti
Uvaja štiri velikostne razrede pridelovalcev grozdja in vina namesto treh
Maja letos je bil predstavljen nov predlog zakona o vinu, ki ga je pred približno dvema tednoma začela obravnavati Vlada Republike Slovenije. Nov zakon, ki bo nadomestil zastarelega iz leta 2006, prinaša kar nekaj novosti, ki pri vinogradnikih in vinarjih niso najbolje sprejete.
Kot poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zakon zagotavlja učinkovit in sodoben sistemski pristop k urejanju vinogradništva in vinarstva, olajšana bo implementacija evropskih predpisov, izboljšana konkurenčnost slovenskega vinskega sektorja na mednarodnem trgu, zaščiteni bodo tudi interesi pridelovalcev in potrošnikov.
Katere so novosti?
Zakon v 2. členu uvaja štiri velikostne razrede pridelovalcev grozdja, vina in aromatiziranih vinskih proizvodov namesto treh – najmanjšega, manjšega, srednje velikega in velikega pridelovalca. Natančno opredeljuje tudi kategorije proizvodov vinske trte, na katere se nanaša.
Po predlaganih velikostnih razredih je najmanjši pridelovalec tisti, ki obdeluje do 10 arov vinogradov in pridela največ 600 litrov vina ali 800 kilogramov grozdja, manjši pridelovalec je tisti, ki obdeluje od 10 arov do enega hektarja vinogradov, pri tem pa pridela največ 10 tisoč kilogramov grozdja oziroma 8 tisoč litrov vina, srednje veliki pridelovalec je tisti, ki obdeluje od enega do dvajset hektarjev vinogradov, pridela največ 200 tisoč kilogramov grozdja ali 150 tisoč litrov vina, velik pridelovalec pa je tisti, ki obdeluje več kot 20 hektarjev vinogradov, pridela več kot 200 tisoč kilogramov grozdja ali več kot 150 tisoč litrov vina in je lahko tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ni pridelovalec.
Ravno ta člen je pri pridelovalcih, predvsem pri predstavnikih večjih kleti, povzročil slabo voljo, saj so na velikostne razrede vezane tudi kazni za prekrške in druge zakonske zahteve, ki pa so za fizične osebe nižje kot za pravne osebe, četudi morda obdelujejo vinogradniške površine v povsem enakem obsegu.
Za komentar smo zaprosili tudi strokovnjaka za vinogradništvo in sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Mirana Toriča, ki pa nam je odgovoril, da bo za to treba počakati na mnenje celotne zbornice.
Preprečevanje zavajajočih praks
Zakon, kot pojasnjuje pristojno ministrstvo, poleg tega vzpostavlja jasna pravila glede razvrščanja vinorodnih enot, vključno z vinorodnimi deželami, okoliši, podokoliši, ožjimi okoliši, vinorodnimi kraji in vinorodnimi legami, pomembna sistemska sprememba pa je tudi pri prenovi registra pridelovalcev grozdja in vina oziroma registra vina, katerega cilj je povečati sledljivost, preglednost in učinkovitost nadzora nad pridelavo vina ter prometom z njim. Ključne novosti so tako prag za vpis v register vina, ki je usklajen z določili registra kmetijskih gospodarstev, vpis v register tudi za gospodarske subjekte, ki ne razpolagajo z lastnimi vinogradniškimi površinami, širitev obsega podatkov ter prijava pridelka grozdja po grafičnih enotah rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK).
Podrobno je urejeno tudi ocenjevanje vina, tako se uvajajo pooblaščene organizacije za analize vina ter pooblaščeni laboratoriji za izvajanje izotopskih analiz, ki omogočajo višjo stopnjo kontrole in pristnost proizvodov, določena so tudi pravila za označevanje vina s poudarkom na preprečevanju zavajajočih praks in zaščiti geografskih označb.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
