Na Goričkem popisanih 110 vrst divjih čebel. Želijo si sodelovanje s kmeti
Postavili so sto gnezdilnic in 20 hotelov za opraševalce, za ozaveščanje splošne javnosti, otrok in ljubiteljev narave pa so uredili učilnico opraševalcev na Goričkem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Partnerji projekta Bee(a)ware so na nedavni konferenci pri Gradu na Goričkem predstavili rezultate projekta, ki je temeljil na sodelovanju znanstvenih institucij, javnih zavodov in lokalnih deležnikov. Kot je dejala vodja projekta Magdalena Trstenjak iz Razvojne agencije REDEA iz Hrvaške, so želeli povezati ljudi, ki se na terenu srečujejo z opraševalci.
»Hkrati pa povečujemo ozaveščenost ljudi o tem, kako pomembni so opraševalci za naš ekosistem in kako jim lahko pomagamo, jih ohranimo ter zmanjšamo pritiske nanje, ki so iz dneva v dan večji. Naš glavni cilj je bil pomagati sektorju čebelarstva v Medžimurski županiji. Zato je bila tudi naša pilotna rešitev usmerjena v čebelarstvo,« je pojasnila.
Dodala je, da so na območju Medžimurske županije postavili 14 digitalnih sistemov, s pomočjo katerih lahko čebelarji spremljajo trenutno stanje v svojih čebelnjakih.
Kot je pojasnila, so pred izvedbo projekta čebelarji vse podatke – predvsem tiste z digitalnih tehtnic v čebelnjakih – ročno zapisovali v Excelove datoteke, sedaj pa so s projektom omogočili digitaliziran sistem, kjer se podatki samodejno zbirajo in so dostopni uporabnikom. Po njenih besedah je danes v sistem vključenih več kot 300 uporabnikov, ki imajo vpogled v dejansko stanje.
V projektu so izvedli tudi veliko izobraževalnih delavnic – tako za čebelarje kot tudi za kmete in poljedelce. »Moram pa priznati, da je bilo vključevanje kmetov precej zahtevno. Uspelo nam je vključiti le približno deset kmetov, čeprav smo organizirali veliko dogodkov. To je področje, na katerem bi si v prihodnje želeli veliko več delati in jih bolj vključiti v aktivnosti in projekte,« je dejala Magdalena Trstenjak.
So pa aktivno sodelovali z Galerijo - Muzejem Lendava in s čebelarskim društvom iz Lendave uredili stalno muzejsko razstavo o čebelarstvu nekoč in danes. Kot je povedal Dubravko Baumgartner iz Galerije - Muzeja, so obnovili približno 25 kvadratnih metrov prostora in ga uredili za stalno razstavo. Večkrat so se srečali s čebelarji iz Lendave in Medžimurja, ki so jim pomagali z različnimi starimi predmeti, fotografijami in informacijami o čebelarjenju nekoč.
»Veliko podatkov smo morali poiskati tudi v knjigah, časopisih in na internetu. Tako smo podrobneje spoznali zgodovino čebelarstva na tem območju in jo poskušali predstaviti tako, da bo razumljiva tako otrokom kot tudi strokovnjakom,« je dejal Baumgartner.
Poleg razstave pa so uredili še učni čebelnjak. »Ne gre za tradicionalni slovenski čebelnjak, temveč za modernejšo izvedbo. Opremljen je s sistemom za spremljanje klimatskih parametrov. Ima tehtnico za panje, naprave za spremljanje temperature, količine padavin in smeri vetra. Gre za zelo kompleksen sistem, ki deluje s pomočjo solarnega sistema, ki napaja baterijo, zato ga je mogoče uporabljati tudi tam, kjer ni električnega omrežja,« je posebnosti čebelnjaka naštel Baumgartner. Uredili pa so tudi del grajskega dvorišča, ob katerem so zasadili 43 različnih avtohtonih medovitih drevesnih vrst in 90 medovitih grmovnic.
Mihaela Mesarič iz Medžimurske prirode je povedala, da so preuredili več kot devet hektarjev parka v območja mozaične košnje. Izdelali so tudi hotele za opraševalce oziroma gnezdišča za divje čebele, ki jih še vedno delijo. »Poskušamo jih vključiti v izobraževalne ustanove in jih uporabljati kot simbolično nagrado za posameznike ali ustanove, ki naredijo kaj koristnega za opraševalce. Poleg tega smo pripravili digitalni vodnik za postavljanje hotelov za čebele,« je naštevala Mesaričeva in ob tem opozorila, da je znanje o opraševalcih še vedno zelo pomanjkljivo.
Za medonosno čebelo in čebelarstvo informacije obstajajo, za divje opraševalce pa imajo zelo malo podatkov. Zato so v okviru projekta izvedli raziskavo o muhah trepetavkah in divjih čebelah v Medžimurski županiji. Kot je dejala, rezultati jasno kažejo vpliv intenzivnega kmetijstva na eni strani in zaraščanja krajine na drugi.
Rezultati na terenu
Na slovenski strani je Nacionalni inštitut za biologijo izvedel obsežen prvi monitoring divjih opraševalcev na Goričkem. Blaž Koderman je s sodelavcema od aprila do septembra šestkrat izvajal monitoring na travnikih, ki so v upravljanju Krajinskega parka Goričko. Popisali so 110 vrst divjih čebel, kar je skoraj petina vseh znanih vrst v Sloveniji. Popisali so tudi več kot 55 vrst dnevnih metuljev.
Med njihovimi aktivnostmi je bila tudi delavnica prepoznavnosti čmrljev, glavna aktivnost pa je bila izdaja male enciklopedije o opraševalcih. Izšla je letos februarja v nakladi 500 izvodov, v dveh jezikih, prosto dostopna je tudi na spletu. »Čeprav govori predvsem o Goričkem in Medžimurju, je uporabno znanje veliko širše,« je poudaril Koderman.
V Krajinskem parku (KP) Goričko so zasadili približno 1500 avtohtonih medovitih rastlin, kot so črni trn, enovrati glog, navadni glog, rumeni dren … »S tem ne pomagamo le opraševalcem, ampak ponovno vzpostavljamo tudi protivetrne pasove v intenzivni kmetijski krajini. Dolgoročno želimo z mejicami in habitati za opraševalce povezati Goričko z Medžimurjem in območjem Mura–Drava–Donava,« je rekel Gregor Domanjko iz KP Goričko in ob tem izrazil tudi zaskrbljenost.
»Gre namreč za zemljišča, ki so večinoma v upravljanju občin. Žal občine pogosto nimajo pravega odnosa do takšnih naravnih struktur. Čeprav je interes županov obstajal, se je pozneje pojavilo vprašanje vzdrževanja teh mejic. Težava ni v pogovorih z župani, ampak z izvajalci na terenu, ki pogosto vse pokosijo, tudi kadar so navodila drugačna,« je navedel Domanjko.
Organizirali so tudi različne delavnice za člane čebelarskih društev, zaposlene na področju varstva narave, v razvojnih centrih in druge ciljne skupine. Nekatere njihove predloge so uvrstili tudi v strateški načrt, ki jim bo v prihodnje pomembna podlaga za delo. Postavili so tudi sto gnezdilnic in dvajset hotelov za opraševalce, za ozaveščanje splošne javnosti, otrok in ljubiteljev narave pa so uredili tudi učilnico opraševalcev na Goričkem.
Državne usmeritve in prihodnost
Na konferenci je smer varstva opraševalcev predstavila tudi Daša Majcen z ministrstva za naravne vire in prostor. Povedala je, da projekt jasno kaže, kako pomembno je sodelovanje različnih deležnikov, ter opozorila, da lahko nadaljnji upad opraševalcev resno vpliva na ekosisteme in prehransko varnost.
Dodala je, da Evropska unija z uredbo o obnovi narave določa ambiciozne cilje do leta 2030 in 2050. »Do leta 2030 naj bi izboljšali stanje vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo.« Dodala je, da se na ministrstvu aktivnosti izvajajo v okviru delovnih skupin, med katerimi je tudi skupina za opraševalce in kritične ekosisteme. »Cilj je, da se do konca leta vzpostavi metodologija za spremljanje stanja opraševalcev ter da se dolgoročno ustavi negativni trend njihovega upadanja in ga obrne v pozitivno smer.«
Pri projektu Bee(a)ware so sodelovali Javni zavod Krajinski park Goričko, Galerija - Muzej Lendava in Nacionalni inštituta za biologijo iz Slovenije ter Razvojna agencija REDEA in Međimurska priroda iz Hrvaške. Projekt iz programa Interreg Slovenija - Hrvaška je bil namenjen izboljšanju znanja in praks na področju varovanja divjih opraševalcev in medonosne čebele v čezmejnem prostoru Goričkega in biosfernega območja Mura–Drava–Donava.
Ob koncu projekta so partnerji poudarili, da bodo aktivnosti nadaljevali tudi v prihodnje, predvsem na področju izobraževanja, monitoringa in vključevanja ukrepov v strateške dokumente. »To je prvi del naše zgodbe Bratovščina za opraševalce,« je sklenil Domanjko.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
