Osebni arhiv

Po objavi članka o spornih posegih na hribu Čonka v Lendavskih goricah se je na nas obrnil Jožef Magyar, prvi mož Kmetijskega gospodarstva (KG) Lendava, ki se je zaradi omenjene zadeve znašlo pod lupo inšpekcijskih služb. Naj spomnimo, da so nam na inšpektoratu za kmetijstvo pojasnili, da je bil zadnji posek dreves, ki so ga v KG Lendava izvršili letos, v skladu z izdano odločbo zavoda za gozdove, a da se inšpekcijski postopek zoper družbo nadaljuje zaradi zgraditve pešpoti na območju hriba. Gozdarska inšpekcija je postopek zaradi gradnje pešpoti brez soglasja zavoda za gozdove zoper lendavsko družbo sprožila pred tremi leti in ji ob tem naložila sanacijo gozdnega zemljišča na trasi zgrajene pešpoti in vzpostavitev takega stanja zemljišča, ki bo primerno za razvoj gozdne vegetacije.

Majda Horvat

Za erozijo kriva kanalizacija

Magyar nam je v odzivu najprej predstavil zgodovinski oris dogajanja na tem območju, ko je še kot domačin vodil tamkajšnjo krajevno skupnost in nato sodeloval pri vzpostavitvi prvega kabelskega voda v Prekmurju ravno na tem hribu. Kot pojasnjuje Magyar, je iz pripadnosti in želje po zgodovinski zapuščini investiral v nakup nepremičnin na tem območju, kjer si med drugim lasti Vilo Hermina in Dom Zorin. Posegi v zadnji objekt so zaradi spomeniškega varstva oteženi, a za oba ima Magyar pripravljene načrte arhitekturne pisarne Lazar iz Murske Sobote za revitalizacijo. »Tega nisem kupil za pridobitno dejavnost, ampak da nekaj pustim za seboj,« pove in doda, da je v načrtih tudi razgledni plato na vrhu hriba. Glede posegov v oblikovanje terasastih vinogradov in pešpoti Magyar ostro zanika, da bi bili ti krivi za erozijo tal na območju, ki velja za plazovito. »Do erozije je prišlo že prej, in to zaradi namakanja tal, do česar prihaja zaradi kanalizacijskega izpusta iz kleti enega od objektov, ki ni v naši lasti,« zatrjuje prvi mož lendavske družbe in poudarja, da je bila izvedba teras in pešpoti dostojno plačana in izvedena z občutkom izvajalca. Kot dodaja, je njihov edini namen ustvariti pozitivno zgodbo, a se vseskozi srečujejo z nagajanjem in s prijavami na inšpekcijo, kar je po njegovi oceni tudi politično motivirano. »Že vse življenje sem na terenu in v stiku z okoljem, zato mi pomanjkanje občutka za naravo nihče ne more očitati,« še pove prvi mož KG Lendava.

Boj za zemljo dobiva tretji polčas

Družba Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki velja za enega največjih pridelovalec žit v državi, je ta hip na prelomni točki, saj je izgubila okoli polovico zemljišč, ki jih je prej imela v zakupu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ostalo ji je še okoli 1000 hektarjev obdelovalne zemlje, ki je po navedbah Jožefa Magyarja slabše kakovosti. Prvi mož KG Lendava napoveduje drastične ukrepe v smeri reorganizacije in preoblikovanja družbe, ki je zaradi celotnega dogajanja lani prvič od ustanovitve poslovno leto končala v rdečih številkah. Obeta se tudi sodni boj z državo, saj da so bila po njihovem prepričanju zemljišča oddana na sporen način, v nasprotju z zakonom, pravilnikom in drugimi predpisi. V KG Lendava si trenutno kruh služi okoli 30 ljudi, bojda sta na mizi tako likvidacija kot prodaja podjetja.