Arhiv Štajerskega Tednika

Herman Prejac je zaposlen na OŠ Sveti Tomaž, kjer dela kot športni učitelj. Prvič je kri daroval leta 1977, še kot dijak pedagoške gimnazije Murska Sobota, nadaljeval v vojski, nato pa v okviru rednih akcij v Ljutomeru in Ormožu, od leta 1994 pa se redno udeležuje odvzemov krvi v ptujski transfuziji. „Občutek, da nekomu pomagaš, je izjemen, to se z besedami ne da opisati. Zadovoljen sem, da so mi kot izkušenemu krvodajalcu večkrat prisluhnili tudi prijatelji in se skupaj z menoj udeležili krvodajalskih akcij. Nekateri še danes vztrajajo. Kot že rečeno, zgledi vlečejo. Spomnim se tudi časov, ko se je na krvodajalske akcije vozilo z avtobusi, to je bil vselej praznik. Krvodajalstvo pa je tudi neke vrste test zdravja vsakogar, ki daruje kri. Tudi s tega vidika bi se morali ljudje zavedati pomena rednega dajanja krvi,“ pravi Herman Prejac, ki je v prostem času zavezan gibanju.

Marjan Cajnko je največkrat kri daroval kot krvodajalec Taluma, kjer se je leta 1977 zaposlil kot mazač strojev in naprav. Po poklicu je bil strugar. Prvič je kri daroval med služenjem vojaškega roka leta 1975. „Krvodajalstvo mi veliko pomeni. S tem, ko daruješ kri, vedno nekomu pomagaš, to zavedanje človeka plemeniti. Krvodajalec je tudi moj brat. Kri je tekočina, ki je nenadomestljiva, potreb po njej je vedno več zaradi težkih operacij, prometnih nesreč, zato naj vsi tisti, ki so zdravi in ki jo lahko darujejo, na krvodajalske akcije pridejo v čim večjem številu. Nikoli ne veš, kdaj boš kri potreboval sam, kdaj jo bodo potrebovali tvoji bližnji. Kri bom daroval, dokler bom lahko, vedno pa bom tudi druge spodbujal, da se odločijo za to. Krvi pa nikoli ne bom daroval proti plačilu,“ pove Marjan Cajnko, ki je nadvse aktiven tudi na področju kulture v ČS Rogoznica.

Ponosni na dva nova viteza

Preberite več v Štajerskem Tedniku