Franc Šlihthuber še ne gre v zapor, vrhovno sodišče izvršitev odložilo
Šlihthuber je bil decembra lani obsojen na 14-mesečno zaporno kazen. Kdaj bo šel v zapor, tako še ni znano.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odložilo izvršitev pravnomočne zaporne kazni, izrečene nekdanjemu županu Gornjih Petrovcev Francu Šlihthuberju. V postopku zahteve za varstvo zakonitosti je namreč vrhovno sodišče ugodilo predlogu obsojenega za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe, so pojasnili na mariborskem višjem sodišču. Kot so še zapisali v pojasnilu, je Okrožno sodišče v Murski Soboti 4. septembra zavrnilo Šlihthuberjev predlog, naj se mu 14-mesečna zaporna kazen nadomesti z delom v splošno korist oziroma z vikend zaporom, obsojeni pa je se na ta sklep pritožil.
Pritožba je bila 16. oktobra predložena Višjemu sodišču v Mariboru, ki pa je še ni obravnavalo, ker je vrhovno sodišče 15. oktobra odložilo izvršitev pravnomočne sodbe murskosoboškega sodišča, potrjene na višjem sodišču. Odločitev je vrhovno sodišče sprejelo v okviru postopka zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil obsojeni. Na mariborskem višjem sodišču so ob tem za STA poudarili, da je mogoče "pričakovati, da bo Vrhovno sodišče RS o zahtevi za varstvo zakonitosti odločilo v razumnem roku".
Šlihthuber je bil decembra lani obsojen na 14-mesečno zaporno kazen za kaznivo dejanje dajanja prednosti upnikom, ker je prednostno, po lastnem izboru, poplačeval upnike podjetja Pindža in s tem druge oškodoval. Ker je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, bi mu moral v skladu z zakonodajo prenehati županski mandat. Postopek prenehanja mandata pa se je zavlekel, med drugim zato, ker občinski svet dalj časa o tem ni odločal, čeprav je Okrožno sodišče v Murski Soboti občino in svetnike o pravnomočnosti sodbe uradno obvestilo sredi septembra. Občinski svet je nato ugotovitveni sklep o prenehanju mandata sprejel 10. oktobra.
Kaj pomeni zahteva za varstvo zakonitosti?
Gre za tako imenovano izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži po pravnomočno končanem postopku zaradi kršitve kazenskega zakona ali kršitve določb kazenskega postopka. To lahko vloži vrhovni državni tožilec, obdolženec ali zagovornik, in sicer tri mesece od vročitve pravnomočne sodbe. Vrhovni državni tožilec sme zahtevo vložiti tako v škodo obdolženca kot v njegovo korist. Če gre za prvo, torej v obsojenčevo škodo in sodišče spozna, da je zahteva utemeljena, lahko sodišče samo ugotovi, da je bil zakon prekršen, pravnomočne sodbe pa ne sme več spremeniti.
Vrhovno sodišče je torej sedaj začasno ustavilo le odhod Šlihthubra v zapor, kar pa ne vpliva na izvedbo nadomestnih volitev župana Občine Gornji Petrovci.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
