vestnik.si

Pred tednom dni smo prvi poročali o tem, da so zaposlene v puconskem Zavodu Domania na okrožnem sodišču v Murski Soboti vložile zahtevek za začetek stečaja. Po objavi prispevka smo v uredništvu pridobili še pričanje ene od nekdanjih zaposlenih, ki je tako kot večina njenih sodelavk nekaj junijskih dni preživela v negotovosti. Niso vedele, če bodo dobile plačo, kako bo z oskrbo varovancev, ki so bili upravičeni do storitve pomoč družini na domu, in kako naprej.

Pomurka, ki je storitev pomoč družini na domu v Domanii opravljala več let, nam je povedala, da je bil konec zavoda kljub temu, da jim je direktor Alen Dominić občasno kdaj omenil krizo, neprijetno presenečenje. »V krizo je vodila predvsem storitev zdravstvene nege, ker je direktor kljub temu, da je na tem področju zaradi pomanjkanja delovnih nalogov prihajalo do izgub in smo skrbele le za dva uporabnika, želel s tem nadaljevati. Govorile smo mu, naj s tem preneha in izvaja le pomoč družini na domu, ampak vedno nam je odgovoril, da ne, ker si je on zastavil tak cilj,« je pripovedovala oseba, katere ime hranimo v uredništvu.

Profimedia

· Novice

Zavod Domania končuje svojo pot, zaposlene vložile predlog za stečaj

Junija so zaposlene izvedele za blokiran račun zavoda, tako s strani direktorja kot tudi tega, da so na svojih izpiskih videle, da prispevki niso poravnani. »S tem se nismo preveč obremenjevale, ker so bili prispevki vedno poravnani za nazaj. Vsak mesec smo prejele od ZPIZ-a obvestilo, ker je stroške plačeval z zamikom.« Pozneje jim je direktor v elektronski pošti napisal, da 18. junija ne bo plače za maj. Zahtevale so, da jim pride to povedat osebno. Prišel je in na tistem sestanku tudi povedal, da ima zavod več deset tisoč evrov dolga, zato bo občini Puconci in Rogašovci prosil za predujem. Ta ni bil odobren, zaposlene pa so naknadno izvedele, da tudi zaradi tega, ker so občine v preteklih mesecih denar že posodile, zneski pa še niso bili v celoti vrnjeni.

Občina Puconci je, kot so nam tudi sami potrdili, februarja letos Domanii odobrila 25 tisoč evrov sredstev predujma za izvajanje storitve. Do danes zavod občini dolguje še 12.500 evrov. Zahtevek je že bil izstavljen, na občini pa pravijo, da bodo, če zavod sredstev ne bo vrnil do roka v zahtevku, za izterjavo uporabili nadaljnje pravne postopke.

Počutijo se izigrane

Dominić je po pripovedovanju našega vira zaposlenim dejal, da bo s 30. junijem vse zaključeno. Zaposleni so mu zatrdili, da njihovi oskrbovanci niso avtomobili, omare, pač pa ljudje, ki jih potrebujejo in so odvisni od njih. Sam naj bi jim dejal, naj delajo tako dolgo, kolikor bo goriva v službenih vozilih, potem pa ni več treba. »Me smo potem v lastni režiji delale do 30. junija, da nihče ni bil oškodovan. Ampak to je bilo v interesu nas, ne njega,« tako naša sogovornica, ki pravi, da večina njenih sodelavk meni, da je nekdanji direktor z zdravstveno nego vztrajal zaradi trme.

Adriana Gašpar

· Novice

Pomoč na domu bo v 4 občinah izvajal Zavod Vitica, prevzel je zaposlene Domanie

Zaposlenim je bilo najhuje to, da direktorja niso zanimali uporabniki, zato so tudi same začele iskati rešitve. Sestale so se z nekaterimi župani občin, v katerih so opravljale storitve. Naposled so bile vesele, da so občine sklenile dogovore z Zavodom Vitica.

Kot smo že prejšnji teden zapisali, se je tam zaposlilo deset oseb, ki so dale sporazumno odpoved pri Domanii, dve od skupno štirinajstih sta bolniško odsotni, dve pa sta s Koroške in sta skrbeli za uporabnike v občinah Ribnica in Podvelka, kjer je Domania prav tako opravljala pomoč družini na domu.

Adriana Gašpar

Delala le slab mesec

V Zavodu Vitica so zaposlene zadovoljne, že so prejele izplačan sorazmerni delež regresa, uporabljajo službene avtomobile.

»Na Koroškem sta bili dve zaposleni. Ena je maja odšla na dolgotrajno bolniško, potem pa se bo upokojila, druga pa je bila začasno odsotna, zato sta tudi dve Pomurki začasno oskrbovali ljudi na Koroškem. Direktor je nato objavil razpis, da na Koroškem zaposli eno oskrbovalko. Res je to storil in s 1. junijem zaposlil delavko, ki je imela prej zaposlitev za nedoločen čas v nekem domu, kjer je dala odpoved, čez en mesec pa je ostala brez vsega. To je bilo res grdo in nehumano, ker je takrat že vedel, kaj bo sledilo,« tako naša sogovornica, ki jih šteje čez 50.

Te, ki so dale sporazumno odpoved, so želele, da je v njej tudi terminsko določeno, kdaj bodo prejele poravnane obveznosti za nazaj. Dominić je po njihovem posredovanju v odpovedi zapisal datum 31. december 2026. Prav na zadnji junijski dan pa je nato večina zaposlenih na sodišču vložila zahtevek za začetek stečaja.

Adriana Gašpar

Šle bi delat tudi na lastno odgovornost

»Me smo prihajale v domove oskrbovancev in nismo bile le njihove negovalke, sprejeli so nas skoraj kot družinske člane. Zato je bilo težko v dneh, ko nismo vedeli, kako naprej, sploh, ker so nekateri svojci uporabnikov odšli na dopuste prav v času največje negotovosti. Ampak zagotovile smo jim, da jih v nobenem primeru ne bomo pustile na milost ali nemilost,« tako naša sogovornica. Šle bi namreč delat tudi na lastno odgovornost.

Dodala je tudi, da se je število uporabnikov storitve pomoč družini na domu zviševalo, zato bi lahko Zavod Domania obstal, če bi opravljal le to dejavnost. »Ne vemo, kaj je direktor razmišljal, v vašem prispevku je omenil tudi koronavirus. Takrat smo mu same rekle, da bi nas lahko, ker je bilo pol manj dela, dal na čakanje na delo, pa tega ni storil. Vse smo bile normalno zaposlene. Kar je na koncu naredil z nami, pa je bilo grdo. Ne vem, kako lahko tak človek brez emocij sploh dobi dovoljenje za tovrstno delo z ljudmi,« je ogorčeno izpostavila.

Adriana Gašpar

Čeprav se zaveda, da zaposlene, ki so dale sporazumno odpoved, ne bodo dobile ničesar za nazaj, si želi le, da bi bil predlog za stečaj sprejet. Da bosta dve zaposleni dobili povrnjeno, kar jima pripada, in da se vse zaključi. »Direktor stečaja noče priznati, ker smo mu tudi same predlagale, naj to naredi, ampak noče. Ker ima še vedno cilj, da toži dve občini, ki sta po njegovem mnenju krivi za nastalo situacijo. Od tega ne odstopa, tako da so v ozadju le zamere.«

Naša sogovornica je tudi mama dveh otrok in v čustvenem pogovoru je tudi priznala, da je bila najhujša stvar, ki jo je morala v minulih dneh storiti, sina prositi, če plača najemnino, da ne ostanejo brez strehe nad glavo. »Namesto da bi jaz njega kot mama vprašala, ali kaj potrebuje, sem morala jaz prositi njega za denar. Nikoli prej se nisem znašla v takšni situaciji in čakala na pomoč otroka,« je s solzami v očeh sklenila svojo pripoved.