Jure Kljajić

Minister za kohezijo in razvoj Aleksander Jevšek vodi enega ključnih resorjev za razvoj slovenskih regij. In ravno razvoj Pomurja je bil glavna tema pogovora, dotaknili pa smo se tudi učinkovite porabe kohezijskih sredstev ter pogledali v njegovo politično prihodnost. 

Glede na zadnje podatke se je Slovenija odlepila od dna pri črpanju sredstev EU. Kako je prišlo do tega preobrata in kaj smo prej delali narobe?

»Črpanje kohezijskih sredstev je specifično, ker se šele v sredini finančne perspektive začne ta stroj razpisov in objav ogrevati. To je morda tudi napaka tistih, ki so upravičeni do sredstev. Veliko lokalnih skupnosti pa tudi večjih porabnikov, kot so podjetja, čaka denar in potem razmišlja, kaj bodo naredili. Pot mora biti obratna. Imeti moraš projekt, počakaš denar in daš projekt na mizo, potem je črpanje zelo hitro. Ampak tega se bomo morali v Sloveniji še naučiti. Mi smo 15. oktobra dosegli nadpovprečje črpanja denarnih sredstev Evrope ravno zaradi tega, ker se je stroj zelo zavrtel. In ta trenutek imamo za 2,5 milijarde evrov odobritev projektov, tako da je na trenutke že problem pri ministrstvu za finance, ker morajo sočasno zagotavljati tudi nacionalna sredstva. Bistvo tega je, da smo dosegli tudi merilo, ki ga EU postavlja državam, da v določenem obdobju porabijo določen odstotek denarja. Mi smo morali do konca leta 2025 porabiti 580 milijonov evrov evropskih sredstev, sicer bi jih morali vračati. In mi smo ta mejnik dosegli.

Do preobrata je prišlo, ker smo na ministrstvu v začetku leta 2025 to opazili in se v vladi dogovorili, da v ospredje operativnega programa kohezije 2021–2027 damo projekte, ki so že pripravljeni za črpanje evropskih sredstev. Tistih, ki še niso pripravljeni, pa nismo umaknili, ampak smo rekli, da z njimi počakamo, dokler ne bodo pripravljeni. Bo pa leto 2026 prav tako zahtevno, saj moramo počrpati 600 milijonov evrov sredstev, ampak glede na to, da imamo za 2,5 milijarde evrov odobritev, to ne bo tako težko, kot je bilo lani.«

Jure Kljajić

· (KAVČ #55)

Aleksander Jevšek: Kako dohiteti bolj razvite regije

Nedavna sprememba je namenila skoraj 260 milijonov evrov med drugim za stanovanjske in zdravstvene projekte. Pa bo gradnja javnih stanovanj, denimo v Ljubljani, z evropskimi sredstvi prispevala k razvoju podeželja, kar je nekako osnovni cilj kohezijskih sredstev?

»Sprememba v jesenskem delu uvršča pet novih specifičnih ciljev v kohezijsko perspektivo. Evropska unija je namreč dala možnost državam članicam, da če najdejo v okviru obstoječih sredstev, pri nas je to 3,2 milijarde evrov, 10 odstotkov sredstev, ki jih bo namenila tem petim specifičnim ciljem, bodo deležne bonusov. 

Prvi tak cilj je platforma STEP. Tu je veliko denarja namenjenega inovacijam, pospeševanju konkurenčnosti, inovativnosti.

Drugi cilj je zagotavljanje energetske samozadostnosti in vzpostavljanje energetske infrastrukture. Tretji cilj je odpornost oziroma dvojna uporaba. To so t. i. mehke vsebine, ki smo jih prenesli na evropski kohezijski sklad. Denar, ki je bil sicer namenjen za razna predavanja zdravnikom, so prenesli v obnovo bolnišnic. V ta sklop je bila zajeta tudi murskosoboška bolnišnica. 

Četrti cilj je ohranitev vodnih virov. Zdravo, pitno vodo moramo čuvati, kar bo ostalo tudi v prihodnji finančni perspektivi zelo pomembno.

Peti cilj pa so cenovno dostopna stanovanja, za kar ta trenutek iz kohezije namenjamo 50 milijonov evrov. Evropska komisija je na enem od srečanj ministrom za regionalni razvoj predstavila idejo, da bi stanovanja lahko gradili tudi na območjih zunaj centrov države. Takoj sem dvignil roko in pohvalil idejo komisarja, saj investitorji danes gradijo tam, kjer se bolj izplača, druga območja pa niso zanimiva. Zato pa mladi odhajajo tja, kjer so stanovanja. Mi pa želimo imeti mlade doma.«

Jure Kljajić

Torej zagotavljate, da bo ta denar šel tudi v regije?

»Absolutno. To je lahko novogradnja, sanacija stavb v lasti občin, če bodo tudi energetsko sanirane, dijaški in študentski domovi. To je odlična priložnost za občine, da na razpis prijavijo svoje investicije.«

Kdaj in v kakšni obliki bodo na voljo nacionalni razpisi oziroma finančne spodbude za slovenska podjetja v okviru platforme STEP? Bo denar iz tega programa prišel tudi v pomursko gospodarstvo?

»Razpisi bodo v letošnjem letu. Že lani sem podpisal odločitev o podpori iz naslova STEP za 60 milijonov samo za vzhodno Slovenijo.«

Torej, tudi Pomurje?

»Tudi Pomurje, seveda. Spomnim se, da je bilo nekaj slabe volje na enem izmed razvojnih svetov vzhodne kohezijske regije, da se 70 milijonov evrov jemlje vzhodni Sloveniji za strateško tehnološko platformo, da bodo to dobili drugi na drugem koncu Slovenije. Zelo jasno sem takrat povedal, da je pravilo 70 : 30 glede na razvitost vzhodne in zahodne Slovenije. Vzhodna Slovenija ima pravico do 70 odstotkov kohezijskega denarja in iz tega naslova ne smemo zahodni Sloveniji dati niti centa, kajti potem kršimo uredbo o koheziji. In ves denar za STEP, ta glavni razpis za 60 milijonov je zdaj odprt in je odlična priložnost za majhna in srednje velika podjetja. Ta imajo po podatkih Pomurske gospodarske zbornice projekte že pripravljene in se bodo lahko razvijala v kontekstu večje konkurenčnosti in inovativnosti. Kajti to je tisto, kar nas bo dvignilo v Evropi in svetu.«

Jure Kljajić

Kaj pa nova finančna perspektiva 2028–2034? Večkrat ste že dejali, da se Slovenija ne bo strinjala s centralizacijo kohezijskega denarja. Glede na prve razreze je videti, da bo več denarja za varnost oziroma obrambo, manj pa za regionalni razvoj. Kakšne so vaše napovedi glede prihodnjih pogajanj?

»Tukaj je veliko predlogov in pobud, ki še niso opredeljene v evropski uredbi o koheziji 2028–2034. Moramo se zavedati, da imajo države članice, ki so neto plačnice, svoj pogled na kohezijo. Države članice, ki smo neto prejemnice, in mi smo še neto prejemnica tudi v novi finančni perspektivi, imamo svoj pogled, ampak nas je več. Mi želimo, da smo države v Evropski uniji skladno razvite, to, kar v resnici pomeni kohezija. Da se ne dogajajo razponi, da je en del države nadpovprečno razvit, drug del pa tone z vsemi demografskimi in drugimi problemi, ki so s tem povezani.

Sami ste večkrat javno priznali, da v Sloveniji nimamo skladnega regionalnega razvoja. Razlike med Ljubljano in preostalim delom države, tudi Pomurjem, so se v zadnjih letih zgolj povečevale, kar potrjujejo praktično vse analize. Kaj se dogaja z novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, je sploh še mogoče, da bo sprejeta v tem mandatu? 

»Skladnega regionalnega razvoja ni brez upravljanja sredstev za ta razvoj, kar pa ni tako enostavno. Zakon o skladnem regionalnem razvoju smo v vladi sprejeli, kar je velik uspeh našega ministrstva. Za to smo trdo delali skupaj z regijami in občinami in smo dobili neki okvir, ki ga bomo lahko pred parlamentom zagovarjali. V državni zbor bo zakon šel še v tem mandatu. Je podlaga za nacionalno strategijo skladnega regionalnega razvoja. Mi jo imamo pripravljeno in jo predstavljamo v vseh 12 razvojnih regijah, pred kratkim tudi v Murski Soboti. Ko bo ta strategija v parlamentu sprejeta kot nacionalni dokument, bo podlaga, da regije pripravijo svoje načrte regionalnega razvoja. Pogosto slišimo, da nam Ljubljana diktira, zdaj pa so regije postavljene pred nalogo, da naredijo svoj načrt do leta 2030 ali 2050 in povejo, kateri so ti projekti, ki bodo regijo dvignili, mi pa bomo zanje zagotovili denar. Vsaka regija ima namreč svoje specifike, do zdaj pa smo razvoj regije delali za vse regije enako.«

Jure Kljajić

Kaj konkretno bo ta vaš zakon omogočal?

»Zakon bo omogočal, da bodo regije pripravile razvojne projekte, vlada jih bo ocenila, če so res razvojni. Nimam nič proti kolesarskim potem, kanalizaciji, vodovodu, ozelenitvi v občini, a to v naslednji finančni perspektivi ne bo več prioriteta, ampak bo prioriteta razvoj. Tiste regije, ki bodo imele projekte, ki štrlijo iz povprečja, ki bodo dvignili regijo njeno produktivnost, bodo dobile denar. Ampak ta denar bo treba odgovorno in skrbno vlagati, vlaganje pa mora imeti dodano vrednost. Če ne bo izkazana, evropskega kohezijskega denarja za to ne bo.«

Kot je na predstavitvi slikovito dejal vaš sekretar Srečko Đurov, župan, tajnica in fikus ne bodo več dovolj. Bo dovolj dober projekt?

»Še enkrat povem, da so vodovod, kolesarske poti in kanalizacije izredno pomembne, a ne bodo več prioriteta.«

Ali ne bi bilo nemara bolj učinkovito, da bi končno resno pristopili k ustanavljanju pokrajin, kot imamo to predvideno tudi v ustavi?

»Nimamo več časa čakati na pokrajine. Skladni regionalni razvoj je usmerjen v razvoj regij, vendar v njihovo ekonomsko, kohezivno, socialno dviganje. Danes ima osrednja slovenska regija 155 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca, Zasavje pa recimo 55 odstotkov. Pomurje je nekje na 65 odstotkih, se počasi dviga in prebuja, ampak prepočasi. Mi ne želimo zavirati osrednjeslovenskega razvoja, ampak preostale regije dvigniti. Končni cilj tega procesa je, da imajo ljudje v razdalji 30–45 kilometrov od doma stanovanje, službo, vrtec, šolo, prostor in čas za rekreacijo, kulturo in vse, kar spada h kakovostnemu življenju. Vse, kar te pritegne, da ostaneš doma. Te centralizacije dolgo več ne bomo zmogli prenašati. Vsak dan se vse več ljudi vozi v Ljubljano in nazaj, kar ne povzroča le kaosa na cestah in velikega varnostnega izziva, ampak predvsem to ni kakovostno življenje. Ko izgubiš štiri ali pet ur za pot, nimaš časa za družino, izobraževanje, rekreacijo.«

Jure Kljajić

Nekako se zdi, da kljub omenjeni spremembi regionalni razvoj ni postal prioritetna tema te vlade. Kako bi potegnili črto pod ta mandat z vidika dela vašega ministrstva?

»Tu ste me res zadeli. Regionalni razvoj je tek na dolge proge. Sedaj, ko imamo dokumente za skladni regionalni razvoj pripravljene, si želim, da bo to prioriteta naslednje vlade, katere koli. Ko grem v državni svet ali državni zbor, vsi pravijo da regionalnemu razvoju. Vlada, katere mandat se izteka, je morala opraviti zelo pomembne naloge. Pokojninska reforma, plačna reforma, zdravstvena reforma, to ni mačji kašelj. Ampak sem prepričan, da mora naslednja vlada postaviti za prioriteto skladni regionalni razvoj, kajti s tem je povezanih ogromno stvari.«

Dotakniva se še vaše politične prihodnosti. Kakšna je kondicija stranke SD pred bližajočimi se volitvami? Si želite ponovitve mandata v taki obliki, s takšno sestavo vlade?

»Ne, ne, ne. Mi si želimo več poslank in poslancev. Želimo biti močnejši akter in močnejši sogovornik tudi v vladi. Glede na to, da smo štirje ministri v vladi, smo morali velikokrat stisniti zobe. Pri nekaterih stvareh smo celo opozarjali na problematičnost predlaganih referendumov. Ne govorim o tem, da v koaliciji ne delamo dobro, ampak vse je v tem, kako močan si v parlamentu, kako močan si v vladi.«

Vestnik

Kakšni so vaši osebni politični načrti po izteku mandata? Bi se vrnili na županski stolček Murske Sobote ali se morda potegovali za tistega v Moravskih Toplicah?

»Aktivno bom sodeloval v volilni kampanji. V Murski Soboti bom podprl Dejana Židana, Damjana Zrima na Goričkem in še koga, ki bo v pomurskem prostoru kandidiral. Osebno za zdaj nisem kandidat v nobenem okraju, ne izključujem pa možnosti, da bi bil, predvsem zato, da pomagam stranki, da dosežemo čim boljši rezultat.

Ko me sprašujete po županskih ambicijah, naj povem, da sem bil župan slabih osem let. Damjan (Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota, op. a.) odlično opravlja svoje naloge in če hoče izpolniti cilje, ki jih ima s svojo ekipo ogromno, mora oddelati še en mandat. To sem tudi sam občutil.
V Moravskih Toplicah sem pa vedno dobrodošel kot začasni prebivalec v Filovskem gaju, tam živijo fantastični ljudje. Želim biti predvsem dober sosed, o županovanju pa naj se pogovarjajo drugi.«

Naročnik oglasa: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj