Profimedia

Medtem ko sedim na terasi mobilne hiške v kampu na Malem Lošinju in opazujem, kako se spokojno poslavlja dan, razmišljam, zakaj se med poletnimi počitnicami brezpogojno vedno znova vračamo na morje. Zakaj nam ni težava, da bomo morda z avtom nekaj ur stali v koloni, čakali na trajekt in potem šli na plažo, kjer mogoče ne bo dovolj prostora, da bi se udobno zleknili nekje v senci, ki je neprecenljiva, če nisi eden tistih, ki bi radi videz na žaru pozabljenega mesa.

Bobo

Tukaj je drugače. Območje, kjer dopustujemo z družino in prijatelji, se imenuje Čikat in velja za eno najgosteje poraščenih z borovci, saj jih je nekaj tisoč na razmeroma majhni površini. Zaradi svežega zraka in specifične mikroklime je otok znan tudi kot klimatsko zdravilišče, za kar je bil uradno razglašen že leta 1892 v Avstro-Ogrski. Na otoku raste več kot 1200 vrst rastlin, od tega vsaj 230 aromatičnih, zato je sprehod skozi gozd na obali terapevtski.

Profimedia

Večina borovih nasadov v Čikatu je bila načrtno posajena konec 19. stoletja, pod vodstvom družbe za pogozdovanje in botanika Ambroža Haračića. Nič čudnega, da so se mnogi, ki so imeli težave z dihali, sem preselili ali tukaj bivajo sezonsko.

Včeraj sem pozno popoldne med veslanjem na supu srečal skupino delfinov, ki so priplavali čisto blizu. Delfini v zalivu Čikat na Malem Lošinju niso samo pogosto opaženi – so tudi simbol zaščite narave in trajnostnega turizma na otoku. Prav zaliv Čikat velja za eno najboljših mest za opazovanje teh čudovitih živali na Hrvaškem in v celotnem Jadranskem morju. Zato ni naključje, da je bil leta 2006 ustanovljen lošinjski rezervat za delfine, prvi tovrstni v Sredozemlju.

Profimedia

Inštitut Modri svet (Blue World Institute) omogoča javna opazovanja, znanstvene izlete z ladjico in sodelovanje pri označevanju in preučevanju posameznih delfinov. Na moje veliko presenečenje sem po kratkem raziskovanju odkril, da imajo delfini imena. Vsak dobri delfin (tako se imenuje vrsta tukaj bivajočih delfinov) ima unikatno obliko hrbtne plavuti, po kateri ga prepoznajo raziskovalci. Nekateri delfini so tu že več kot 20 let in jih lahko celo turisti iz leta v leto prepoznajo.

Po ljudskem verovanju domačinov Lošinja delfine včasih razumejo kot duše umrlih pomorščakov, ki čuvajo otok. Vraža pravi, da če delfini plavajo okrog barke, prinašajo srečo, zaščito in mirno plovbo, če pa jih dolgo ni, naj bi to pomenilo slabo vreme ali nesrečo, kar nas privede do legende o potopljeni ladji z Apoksiomenom. Gre za eno najbolj skrivnostnih in simbolnih pripovedi, ki obkrožajo otok Lošinj in je neposredno povezana z eno največjih arheoloških najdb v Jadranskem morju – kipom antičnega atleta Apoksiomena, ki si po športni vadbi z uporabo kovinskega strgala čisti telo. Izdelan je bil v 2. stoletju pr. n. št. in je eden od redkih ohranjenih originalnih bronastih kipov iz antike.

Profimedia

Leta 1996 ga je po naključju odkril belgijski potapljač Rene Wouters v morju pri otočku Vele Orjule, južno od Lošinja – na globini okoli 45 metrov. Legenda pravi, da je grška trgovska ladja pred več kot 2000 leti plula ob lošinjski obali, na poti iz Egejskega morja proti severnemu Jadranu. Na njej so bili kipi in drug dragocen tovor, vključno z Apoksiomenom – kipom, ki naj bi varoval ladjo pred nesrečami. Kapitan ali mornar naj bi razjezil bogove in ko je ladjo zajela močna nevihta ob otoku Vele Orjule, so v paniki kip vrgli v morje – morda kot daritev bogovom morja, da bi se rešili. Ladja naj bi kmalu zatem potonila, Apoksiomen pa je ostal na morskem dnu, stoletja skrit očem ljudi – kot duhovni čuvaj Lošinja.

Govori se, da je morje postalo bolj mirno, ko je bil kip končno dvignjen na površje leta 1999 in restavriran. Mnogi verjamejo, da je Apoksiomen »izbral« Lošinj za svoj večni dom – zdaj je razstavljen v Posebnem muzeju Apoksiomena v Malem Lošinju.

Sašo Dravinec

Moram priznati, da se na koncu izplača prevoziti vso to pot do sem, že zato, ker je tukaj vsak tvoj vdih »detoksikacija«, vsaka kapljica aerosola »naravni booster«, vsaka hoja do plaže pa »ozemljitev z zemeljsko čakro« – pod pogojem, da te medtem ne zbije električni skiro.