Miša Pušenjak

Trajnice so med vrtninami redke, med zelišči pa jih pogosto srečamo. Dve taki sta tudi drobnjak in kitajski drobnjak. Skoraj na vsakem vrtu ju srečamo, prvega zagotovo, drugega bi bilo dobro, da bi ju imeli tudi vsi. Mnogi pa se sploh ne zavedajo, da sta to dve rastlini iz družine lukovk, ki imata prav vse dobre lastnosti te družine vrtnin, hkrati pa sta res zelo enostavni za pridelavo. Poglejmo si, kje in kako ju lahko uporabimo.

Obe rastlini lahko uporabljamo kot pripravek za varstvo vrtnin pred glivicami, predvsem peronosporo in fitoftoro. Pomaga tudi proti črnobi vrtnic. Naredimo pripravek, kjer 75–100 g zeli prelijemo z 1 l vrele vode. Ohladimo in precedimo. Uporabljamo takoj, nerazredčeno.

Ker sta obe rastlini tudi dober sosed jagodam, imate tako recept, kako uporabljati liste, ki jih je v tem primeru veliko. Sadimo eno vrsto jagod in eno vrsto mešano drobnjaka in kitajskega drobnjaka. Listov bo seveda tako več, kot jih potrebujemo v lastni kuhinji, a prav zato so dobrodošli tudi za pripravo pripravkov za naravno varstvo rastlin. Ker se obe krasno razmnožujeta z deljenjem, boste brez težav presadili rastline na novo gredico, ko bo jagode treba znova saditi.

Še za nekaj sama uporabljam drobnjak. Čebulna muha, pravilneje porova zavrtalka, ga ima izredno rada. Zato začetek napada najprej čakam, opazim na listih drobnjaka. Tako lahko vse pravočasno posvarim, da je treba posevke pokriti, v jeseni por ogrniti ali škropiti. Seveda pa ne sme rasti skupaj s čebulo ali porom, ker potem ne pomaga prekrivanje pora. Muha je vedno naseljena nekje v bližini drobnjaka. Pa ne zdaj zganjati panike, ga pa ne bom imel, pa bo mir. Ne bo. Ko je muha enkrat na vrtu prisotna, je prisotna ne glede na to, ali tam raste drobnjak ali ne. Samo lažje jo je napovedovati in opaziti. Sama celo svetujem večjim pridelovalcem čebule in (ali) pora, da nekje na robu njive nasadijo nekaj drobnjaka, ker bo tako lažje opaziti začetek napada. Ker v Sloveniji nimamo več ustreznih, dovolj močnih sredstev za varstvo rastlin, je prav pravočasno ukrepanje s tem, kar imamo na razpolago, pomembno.

Seveda vam lahko del svoje rastline odstopi tudi prijazen sosed, sorodnik ali prijatelj. Sadike posadite tja, kjer bodo lahko ostale dalj časa. Ker pa samo presajanje ni težavno, jih lahko že zdaj posadite tudi med jagode. Z njimi vred pa boste, ko bo čas za to, presadili in razsadili tudi drobnjak.

Setev je najbolj smiselno opraviti v lončke. Pa ne vzemite prevelikih. Lahko uporabite tiste, v katerih ste kupili prve sadike solate, lahko pa lončke s premerom 4–5 cm tudi kupite. V vsak lonček posejte nekaj semenk (5–10 ). Setev imejte do vznika doma, nekje na toplem, kjer so temperature čim bolj stabilne. Ne je dajati v rastlinjak. Ko pa se majhni, drobni lističi po vzniku postavijo pokonci, postavite lončke na prosto. V rastlinjaku bo uspeval počasneje. Če je pretoplo, korenine rastejo počasneje. Ko korenine prerastejo lončke, sadike presadite na stalno mesto. To je vse. Načeloma ne potrebujeta namakanja, saj sušo odlično prenašata. Je pa smiselno na 3–4 leta jeseni ob rastišče dodati nekaj domačega komposta. 3–4 pesti na eno rastlino drobnjaka in 4–5 pesti na rastlino kitajskega drobnjaka. To je pa tudi vse, kar potrebujete.

Več v Štajerskem tedniku