Črtomir Goznik

Iz 150 km oddaljenega mesta Bruck an der Mur se je domov vrnil za memorialni turnir Martina Hebarja.

Kako je bilo ponovno stopiti na parket dvorane Hardek?

Tilen Kosi: „Morda za odtenek težje v dresu druge ekipe, a vendarle lepo. Generalno gledano je bil odigran super turnir z dobrimi predstavami, kar potrjujejo tudi zelo izenačeni rezultati na vseh treh tekmah. Osebno verjamem v to, da bo turnir postal tradicionalen in da bo rasel iz leta v leto, kar si je Martin Hebar s svojim delom nedvomno zaslužil.“

Dve leti si že član avstrijskega prvoligaša. Kakšna je po tvojem mnenju razlika med slovenskim in avstrijskim prvoligaškim rokometom?

Tilen Kosi: „Če smo Slovenci včasih podcenjevalno gledali na avstrijski rokomet, sedaj ni več tako. Avstrijci veliko vlagajo v šport, rokomet ni nobena izjema, predvsem to velja za reprezentanco. Veliko delo je pri tem naredil Aleš Pajovič (nekdanji odlični rokometaš Celja in kasneje selektor Avstrije, op. a.), ki je tako dvignil raven dela v reprezentanci, da sedaj skoraj vsi avstrijski reprezentanti igrajo v najmočnejših ligah sveta.

Kar se pa tiče primerjave ekip v državnem prvenstvu bi realno rekel, da bi se lahko najboljši avstrijski klubi enakovredno borili s slovenskimi klubi, ki so nižje od tretjega mesta v slovenskem državnem prvenstvu.“

Videlo in slišalo se je tudi, da te ormoški navijači niso pozabili.

Tilen Kosi: „Nič slabega ne morem reči o navijačih mojega sedanjega kluba, a za Ormožane lahko rečem, da so najboljši navijači na svetu. Vedno so zraven, vedno so v pomoč klubu in igralcem – to je res velika spodbuda in veter v jadra za ormoški klub. Priti kot gost v dvorano Hardek je nekaj najtežjega, že na tem turnirju ni bilo enostavno, roka ob glasnem navijanju takoj zadrhti (smeh).“

Več v Štajerskem tedniku