Občinska uprava je svetnikom na oktobrski seji predstavila možnost, da občina odkupi del zemljišč v tamkajšnji obrtni coni, slednji pa so to odločitev podprli.
Še nedolgo nazaj degradirano območje mimo Pekarne Ptuj in nekdanje trgovine Metalka počasi, a vztrajno oživlja. Kmalu bodo začeli urejati tudi infrastrukturo. Ptujska občina namreč načrtuje izgradnjo kolesarske steze in dela pločnika na Rogozniški cesti, za kar naj bi odšteli več kot 637.000 evrov. V tej naložbi bi bila zajeta tudi ureditev brvi proti trgovskemu centru Qlandija.
Tisti, ki živijo v bližini (niti ne nujno neposredni) odlagališča Cero Gajke, so bili doslej iz naslova zmanjšanja kakovosti bivalnega okolja deležni nekaterih bonitet. Precej širok krog krajanov je upravičen do odškodnin in brezplačnega odvoza odpadkov. V prihodnjem letu pa se marsikaj spreminja, saj občina denar za te namene zmanjšuje.
Če se ptujski mestni svetniki ne bi odločili za potrditev višjih predlaganih cen vrtca, bi občina morala zagotoviti dodatnih 400.000 evrov za to dejavnost. Zato so jih – kljub zelo dolgi debati in mnogim dilemam – vseeno potrdili. Cene pa ne bodo več enake za vse; ptujski starši bodo imeli nekoliko nižji znesek na položnici kot drugi.
V sredo zvečer je zagorela stanovanjska hiša v Zgornji Ložnici v občini Slovenska Bistrica. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih društev iz Zgornje Bistrice, Slovenske Bistrice, Tinja in Videža, pri tem pa je gašenje oviral močan veter.
Promet na relaciji Goričak–Turški Vrh je v tem času nekoliko oviran in po pričakovanjih bo to stanje trajalo še lep čas. Razlog je sicer dober, saj gre za začetek izgradnje pločnika na tej relaciji, kar pa naj bi trajalo do junija v prihodnjem letu.
Pred enim letom so v Petrolu dejali, da obnova bencinskega servisa poteka v skladu s časovnico, sedaj priznavajo, da bo investicija zamaknjena. Razlog je epidemija covida-19, so pojasnili.
Sprejetje ali spreminjanje občinskega prostorskega načrta je več let trajajoč postopek. Gre pravzaprav za najpomembnejši prostorski akt, ki določa, kaj je z gradbenega vidika na katerih območjih dopustno in kaj ne. Spremembe za natančno določen del območja so možne tudi s sprejetjem ali dopolnjevanjem t. i. občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Za območje MO Ptuj se trenutno vodi 18 takšnih postopkov. In kdo plača stroške, ki – pogosto zaradi interesa zasebnih investitorjev - nastanejo ob tem? Ptujska občina je v zadnjih letih v ta namen porabila okrog 90.000 evrov.
Na sejah občinskega sveta v vseh občinah Spodnjega Podravja, od ormoškega konca, čez Haloze in Slovenske gorice do Dravsko-Ptujskega polja, je vsakokrat slišati pobude ter vprašanja svetnikov o urejanju cestne infrastrukture.
V Markovcih so že odšteli 370.000 evrov za zemljišče za izgradnjo doma starejših, na zadnji seji so svetniki potrdili še porabo 205.000 evrov proračunskega denarja za pridobitev dokumentov. Soglašali so, čeprav ključnih informacij o projektu niso imeli oz. še vedno nimajo, sta zatrdila svetnika Daniel Korošec in Uroš Mohorko Meglič. Zakaj so torej glasovali za? Ker ne želijo zavirati projekta. So pa izpogojevali ultimat, da bo občina kot investitorka pristopila k projektu le, če ji uspe pridobiti 50 % nepovratnih sredstev.
Direkcija za vode te dni začenja projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti na Dravi in Muri, potem ko je direktor Roman Kramer minuli torek podpisal pogodbi z na razpisu izbranima izvajalcema del – podjetjema VGP Drava Ptuj in Pomgrad VGP. Projekta, ki sta skupaj vredna skoraj 1,5 milijona evrov, bosta izvedena v sklopu programa Frisco.
Spremenjene razmere, v katerih živimo, se zelo odražajo na našem družabnem življenju. Ne Martinovanja ne Ptujske pravljice na način, kot smo ga bili vajeni, letos ne bo. Od namere, da bi v teh jesenskih dneh pekel kostanje pred Mestno hišo, pa je odstopil tudi edini prijavljeni ponudnik.
V Mestni hiši v Ljubljani so v petek podelili Aškerčevo nagrado in priznanja za obdobje 2019–2020, ki jih Arhivsko društvo Slovenije namenja dosežkom na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter njene popularizacije je prejela Ptujčanka Marija Hernja Masten, ki je 40 let delala v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer se je kot arhivistka od leta 1971 do 2011 posvetila urejanju, sprejemanju in vsem drugim postopkom, ki se nanašajo na arhivsko gradivo, kot pomembnemu dejavniku za prepoznavnost naše preteklosti.
Uspešen kmetovalec in podjetnik iz Nemčavec je s svojo listo na volitvah v zbornične organe dosegel prepričljiv rezultat.
V okviru OŠ Majšperk poleg matične delujeta še podružnični osnovni šoli na Ptujski Gori in v Stopercah. V slednji so v tednu otroka, ki je bil minuli teden, pripravili sprejem štirih prvošolčkov v šolsko skupnost, na Ptujski Gori je učencev prvega razreda 12.
Nad dejanjem so bili osupli tudi policaji, samega lastnika pa je dogodek po lastnih besedah »živčno uničil.«
Pretekli petek so se zbrali stanovalci Centra starejših občanov Ormož in obeležili letošnji Pozdrav jeseni. Osrednji in največji dogodek, ki ga v domu prirejajo že vrsto let, je bil zaradi aktualnih ukrepov močno okrnjen.
Predsednik Občinskega odbora NSi in bivši župan Alojz Sok je na nedavni tiskovni konferenci ostro obsodil nekatere izjave aktualnega župana Danijela Vrbnjaka, pa tudi svetnika Stanislava Kosija, ki so se nanašale na razvoj industrijske cone v občini. »Na seji je bilo rečeno, da so ljudje želeli zemljišča prodati, pa jih občina ni želela kupiti. Ampak nihče od tistih, ki bi želel zemljišče prodati, ni ostal pred zaprtimi vrati občine. Lastnike smo spodbujali, da bi zemljišča prodali, še več! Spremenili smo odlok o stavbnem nadomestilu za zemljišča v industrijski coni. Izbrisali smo popust in lastniki so morali plačati polno ceno za stavbno zemljišče,« je o spodbujanju prodaje zemljišč v coni navedel Sok.
V enem izmed slovenjebistriških blokov so stanovalci pol leta živeli v strahu. Sosed jim je grozil, tolkel po vratih, razgrajal …
Občina Kidričevo v prihodnjem letu načrtuje za dva milijona evrov višji proračun, kot je letošnji. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da bo v prihodnjem letu več denarja zaradi premika evropskih projektov iz letošnjega v naslednje leto.
