Občina Ormož bo dobila v last opuščeno stavbo nekdanje policije v samem središču mesta, v kateri nameravajo urediti stanovanja za reševanje prvega stanovanjskega problema mladih. V zameno bo državi prepustila eno stanovanje.
Večina starostnikov Centra za starejše občane (CSO) Ormož je cepljenih z obema odmerkoma cepiva proti covidu-19, nekoliko nižji pa je delež precepljenosti zaposlenih.
Mesečni strošek nakupa testov za samotestiranje zaposlenih na ptujski občini in v javnih zavodih, katerih (so)lastnica je občina, znaša 7.000 evrov. Cepljena je približno polovica zaposlenih na MO Ptuj ...
Ministrstvo ne razkriva, koga je poslušalo pri pisanju kmetijske strategije, v katero niso vključili inovacije, ki so jo kmetje v sodelovanju s stroko znanstveno verificirali na slovenskih tleh.
Na Hajdini bo kmalu odprtih več gradbišč. Zraven urejanja komunalne infrastrukture ob poslovno-stanovanjskem centru se namreč to jesen začenja še nekaj manjših, a za občane pomembnih naložb. Med drugim bodo gradili pločnik na Spodnji Hajdini, stroji pa se bodo pognali tudi v Gerečji vasi.
Cestno podjetje Ptuj (CPP) je dobilo novega večinskega lastnika. V lastništvo je z ambicioznimi cilji preko nakupa družbe CPIN vstopilo podjetje Mineral, ki ga obvladuje v Nemčiji živeči poslovnež Fehim Selek, sicer rojen v Srbiji.
V vinorodni občini Zavrč, kjer se ponašajo z odlično vinsko kapljico, pristno domačo kulinariko, družabnimi in marljivimi občani, je čutiti vsesplošno veselje. Živahno je v tamkajšnjih vinogradih. Kljub epidemiološki situaciji, ki vlada po vsej državi, pa imajo Zavrčani te dni še en razlog za veselje. Praznujejo namreč 25. občinski praznik.
Ptujska občina bo svoj delež lastništva na stavbi Slomškova 10, v kateri deluje Upravna enota, prenesla na državo. To naj bi bil pomemben korak k celoviti sanaciji tega objekta. V zameno za lastniški delež na objektu, vreden več kot pol milijona evrov, so sicer pričakovali kakšno drugo nepremičnino, a jim je ni uspelo iztržiti. „Država je dobila znatna sredstva, ki jih lahko nameni za obnovo. Dejstvo je, da skladno z zakonodajo te prostore že leta uporabljajo brezplačno, zato občina od tega, da je lastnica, praktično nima nič. Pridobili bomo že s tem, da bo država vložila sredstva v prenovo te stavbe,“ je smiselnost prenosa lastništva komentirala županja MO Ptuj Nuška Gajšek.
Kmetija družine Erhatič, po domače Valentovih, leži na skrajni vzhodni strani vasi Osluševci, najzahodnejši vasi v občini Ormož. Prvič se je številna družina na pobudo Janka Erhatiča srečala pred sedmimi leti. Od takrat je družinsko srečanje postalo tradicionalno.
Po rimski zgodbi se je na Ptuju prejšnji konec tedna odvila še srednjeveška zgodba. V srednjem veku je bil Ptuj hitro rastoče evropsko mesto, last salzburškega nadškofa vse do leta 1555, ko je postal cesarsko-kraljevo mesto, deželno knežje mesto, ko je tudi pridobilo na svoji funkciji. V starem mestnem jedru je Ptuj ostal še srednjeveško in renesančno mesto. Predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten se včasih pošali in pove, da je bilo na splošno v tem okolju kasneje premalo denarja, da bi v njegovo bit drastično posegli. Tudi zato si zasluži, da negujemo to njegovo srednjeveško tradicijo. Pri tem pa se jim pridružijo tudi srednjeveške skupine od drugod, da en dan v letu ponovno zaživi srednjeveško z gospodo, vitezi, damami, meščani, branjevkami, otroki in drugimi v srednjeveških opravah.
Ptujčanka Alenka Slavinec, mednarodno priznana vizualna umetnica, fotografinja, filmska producentka, okoljevarstvenica, šamanka, svetovno popotnica in fashionistka, nadaljuje svojo umetniško zgodbo z motivi lipicanca. Novo zgodbo je ustvarila z grafičnimi motivi lipicanca, ki se prepletajo z notranjo opremo prenovljenega hotela Maestoso v Lipici. Pri ustvarjanju prav posebnega doživetja tega lipiškega hotela sodeluje tudi priznani kreator umetniškega trenda, slovenski industrijski oblikovalec Oskar Kogoj.
Na ocenjevanju je v petnajstih različnih kategorijah sodelovalo 980 izdelkov slovenskih kmetij
V organizaciji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj je minulo soboto v Narodnem domu na Ptuju potekala Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Nastopilo je dvanajst skupin ljudskih pevcev in godcev s Ptuja, Vidma pri Ptuju, Turnišča, Hajdine, Podlehnika, Župečje vasi, Male vasi, Podlehnika, Stoperc in Markovcev.
»Zamujam na pregled, ker nisem našel parkirnega mesta,« nam pred ormoškim zdravstvenim domom hiti razlagati starejši gospod. Problematika okrog pomanjkanja parkirnih mest pred tamkajšnjim zdravstvenim domom ima že dolgo brado in postaja vse večja.
Čeprav je bila ptujska tržnica v uporabo predana že konec leta 2019, je vse do danes neurejenih ogromno zadev. Da se je med projektiranjem pozabilo na branjevke, ni treba posebej poudarjati. Nekatere osnovne zadeve – kot so primerni zabojniki za shranjevanje blaga – še vedno niso rešene.
Odkrili so, da je doma gojil konopljo, in mu jo pobrali.
Po incidentih na sejah sveta v Domu upokojencev Ptuj v letu 2017, ko je dogajanje doseglo vrelišče in je morala posredovati celo policija, so seje zaprli za javnost – z izjemo novinarjev. Novo vodstvo in nova sestava sveta zavoda očitno menijo, da bojazni, da bi se kaj podobnega ponovilo, ni več. Od prejšnjega tedna tako velja nova odločitev.
Ta mesec se izteče triletno prehodno obdobje za uskaditev širine parkirnih mest v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Pravilnik velja od leta 2018, za prilagoditev je dopuščal moratorij treh let. Normativ za parkirna mesta, ki ležijo pravokotno ali poševno na cesto, je širina 2,5 metra. Po starem je bila 2,2 metra.
»Ne spomnim se,« so bile besede Silva Drevenška v četrtek na sodišču, ko mu je soseda iz Gerečje vasi Nina Perkovič predočila prizor, ki ga verjetno do konca svojega življenja ne bo pozabila. »Slišala sem grozne krike Matija, otroški krik je nekaj drugega kot krik odrasle osebe. Odprla sem vrata hiše, s partnerjem sva stekla na pomoč, klicala policijo.«
Potem ko se je ptujsko podjetje Intera odločilo za nakup in obnovo propadajoče stavbe nekdanje stare vojašnice na Vičavi, kamor bo preselilo svojo dejavnost, v starem oficirskem paviljonu že nekaj mesecev poteka arheološka raziskava. Arheologi so, kot je za najstarejše slovensko mesto pričakovano, naleteli na številne arheološke ostaline.
