V Sloveniji so pred petimi leti začeli znova uvajati vajeniško obliko izobraževanja. Prednosti vajeništva so prepoznali tudi številni delodajalci, v minulem šolskem letu se je vključilo tudi podjetje Talum Kidričevo.
V juliju po navadi podjetja razpisujejo kadrovske štipendije, s katerimi si lahko zagotovijo nujno potreben kader. Še posebej za tiste profile, ki na trgu dela primanjkujejo. Nekatera podravska podjetja so na tem področju zelo aktivna in skušajo že v času izobraževanja čim več mladih navdušiti za zaposlitev pri njih. Kar veliko pa je takih, ki se s tovrstnimi aktivnostmi ne ukvarjajo, po drugi strani pa imajo velik deficit kadra. Kvalificirani delavci se upokojujejo, mladih, ki bi jih nadomestili, pa ni.
Podlehničan Luka Jelen ne izstopa le po višini, temveč tudi po delovni in učni vnemi. Odličnjak, zlati maturant, ponosen na svoje dosežke, ki se ne boji izpostaviti, povedati svojega mnenja. »Vedno imam jasen cilj in fokus, kako cilj doseči. Nisem polovičarski, ne zadovoljim se z manj, kot lahko dosežem,« je dejal 18-letni Luka iz Stanošine.
Šolske počitnice se nezadržno bližajo koncu in mnogi hitijo še po zadnjih nakupih pred začetkom novega šolskega leta. Delovni zvezki, zvezki, pisala in druge šolske potrebščine so zajetno finančno breme za številne družine in kljub številnim akcijskim ponudbam je končni račun vsako leto višji.
Kar zadeva oskrbo s plinom in plinske zaloge, je situacija letošnje poletje bistveno bolj umirjena kot lani. Pomirjeni so tudi slovenski veletrgovci in operaterji.
Kot vsako leto je bil program tudi letošnjega kmečkega praznika na Destrniku zelo pester.
Ozka haloška cesta z zavitimi ovinki vodi do Medvedovih v Dobrini, kjer so pred desetletji začeli pisati zgodbo podjetja Bioles. Na slemenu haloških gričev so ustvarili podjetje, ki lesu daje pravi pomen. »Občudujem jih in glede nato, kako malo država podpira lesnopredelovalno industrijo, delajo čudeže,« je dejal Franc Pohleven, ambasador lesa, upokojeni profesor in ostri kritik državne lesne politike.
Ptujska Panorama – tako kot številna druga območja v mestu – skriva številne arheološke zaklade. Pred nekaj dnevi je bil izveden ogled izkopavanj velike rimske stavbe na vrhu griča. Primerjava z drugimi mesti, ki imajo podobna arheološka odkritja, pa kaže, da bi na tem področju lahko naredili več za ustrezne, modernejše predstavitve najdb.
V najbolj zahodni haloški občini so začeli osrednjo investicijo letošnjega leta, to je izgradnja mostu čez Dravinjo v naselju Varoš. Most bo gradilo podjetje UB-projekt iz Prebolda, ki je specializirano za sanacije in gradnje manjših mostov, z občino pa je sodelovalo že pred dvema letoma, ko je zgradilo t. i. beli most čez Ložnico proti Slovenski Bistrici.
V začetku tedna so se pričeli že 27. Dnevi poezije in vina, največji mednarodni pesniški festival, ki ga od leta 2010 gosti Ptuj, več kot skupno 50 dogodkov pa se bo odvilo na različnih lokacijah po Sloveniji, v Potrni in v Varaždinu. Tudi letos je prvi dogodek festivala gostil Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, uradno pa se bo ta pričel v četrtek na Ptuju. Kot spremljevalni dogodek je najprej potekalo odprtje razstave likovnih del udeležencev lanskoletne mednarodne likovne kolonije Vino-art, ki že od leta 2004 poteka v Dobrovniku. Na ogled so dela Igorja Banfija, Nikolaja Beera, Zdravka Dolinška, Bogdana Čobala, Matjaža Duha, Endreja Gönterja, Rada Jeriča, Ferenca Kiralyja, Darka Slavca, Željka Mucka, Viktorja Šesta in Klavdija Tutte. Sledil je osrednji dogodek, pesniško branje udeležencev češko-slovenske prevajalske delavnice. Med prisotnimi pesniki so bili Barbara Korun, Primož Čučnik, Barbara Jurša Potocco in Čeh Ondrej Lipar, na dogodku sta manjkala še Petr Hruška in Marie Iljašenko. Dogodek, ki ga je moderirala Diana Pungeršič, tudi mentorica omenjene prevajalske delavnice, je z glasbo popestrila zasedba Falajček. Kot veleva ime dogodka, je po pesniškem branju sledilo še druženje ob vinu. Več o dogodku v Vestniku. Foto Maja Hajdinjak
Gradnja urgentnega centra Ptuj je v zaključni fazi. Te dni bo opravljen kakovostni prevzem, nato počakajo le še na uporabno dovoljenje in prostore bodo lahko začeli uporabljati. 700 kvadratnih metrov površin je moderno in sodobno urejenih, neprimerljivo s starimi, premajhnimi prostori, ki jih uporabljajo trenutno.
Zaradi svoje lege se na območju trojiške občine gradi ali pa je že dokončanih več tras kolesarskih povezav, tako iz projekta ORP Slovenske gorice kot državnih.
Šolske počitnice se nezadržno bližajo koncu in mnogi hitijo še po zadnjih nakupih pred začetkom novega šolskega leta. Svinčniki, zvezki, delovniki so zajetno finančno breme za številne družine in kljub številnim akcijskim ponudbam je končni račun za šolske potrebščine vsako leto višji.
Okoli 50 lovskih družin v Sloveniji bi lahko ostalo brez premoženja. Država bi namreč rada zemljišča v njihovi lasti nacionalizirala, čeprav so v zemljiški knjigi še vedno vpisane kot lastnice.
V občini Juršinci so proslavili 29. občinski praznik. Med prejemniki najvišjih občinskih odlikovanj je nekdanji in edini dosedanji župan Alojz Kaučič, imenovali so ga za častnega občana. Če kdo, potem si prav on zasluži ta častitljivi naziv, saj je njegov prispevek v razvoju tega dela Slovenskih goric neprecenljiv.
Ljudska iniciativa Destrnik je zbrala 154 podpisov občanov, ki se ne strinjajo s prodajo šestih parcel v središču občine za stanovanjsko in poslovno gradnjo.
Prebivalce Radehove je presenetila novica, da je Direkcija za infrastrukturo naposled dala zeleno luč za gradnjo kolesarske povezave.
Na pobudo Humanitarnega društva Severovzhod, ki ga vodi Janko Ranfl, so pred tednom dni organizirali sestanek na temo zadnjih poplav Drave, ki je ob stari strugi od jezu v Markovcih do meje s Hrvaško znova poplavljala.
Mladi glasbeniki, ki uživajo ob igranju instrumentov, tudi poletne mesece z veseljem preživijo ob druženju in pridobivanju novih znanj. Odlična priložnost za to je poletna glasbena šola v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, ki je letos obeležila jubilej, deseto obletnico.
