N. Tejić

»Dejansko je človeška vrsta rasla tako po številu kot po gospodarskih apetitih, ne upoštevajoč, da planet ne raste, je enako velik. Velika raba naravnih virov in gospodarski model nenehne rasti sta zdaj trčila v okoljske meje.

Dejansko se moramo vprašati, kaj je narobe z našim načinom življenja, da smo prišli tako daleč,« je poudarila Kajfež Bogatajeva. Dodala je, da so največji problem planeta podnebne spremembe, vzporedno pa izguba biotske raznovrstnosti. »Oba izziva sta pomembna, ker sta nepovratna. Doživljamo spremembe, ki jih na desetine prihodnjih generacij več ne bo moglo spraviti v red. Se pa bojimo tudi učinka domin. Ko gre nekaj narobe, ko več ni stabilnosti, se nam lahko ravnovesje hitro poruši. Ključno bi bilo, da bi z naravnimi viri ravnali racionalno (voda, energetski viri, ruda, prostor …). Vse to je omejeno. Po mojem mnenju je na prvem mestu energetika. Še bolj kot uvajati alternativne vire bi se morali ukvarjati z vprašanjem, kako porabiti manj, kako z viri varčevati. Treba bo najti nove tehnologije, ki bodo to omogočile. Še pomembnejše pa bo prilagoditi življenjski slog, ki je potrošniško naravnan in potraten. Zemlja bo preživela, doživela je že kaj hujšega. Prihaja dan, ko se bo treba zazreti vase, se vprašati, kaj je v življenju res pomembno. Je res kvantiteta tista, ki nas dela srečnejše, ali je bolj pomembno, kako živimo in kaj imamo od življenja. Vsi smo na isti ladji, pomembni so vzajemni cilji, ki nas lahko pripeljejo iz tega. Presegamo nosilno spodobnost planeta in najbrž je čas, da začno družbe nadzorovano zmanjševati porabo, reorganizirajo svoje gospodarske sisteme in se prilagodijo na življenje znotraj planetarnih omejitev. Če pa tega ne storimo sami, bodo naravne, energetske, finančne ali družbene krize to storile namesto nas. Vendar na veliko bolj kaotičen in boleč način!«