Freepik

Voda in temperatura sta glavna dejavnika, ki vplivata na količino in raznolikost komarjev. Ti za svoj razvoj nujno potrebujejo vodo, saj vse vrste komarjev vanjo odlagajo jajčeca, je še povedala Knap.

»Za nekatere vrste so boljša močvirja, ribniki in mrtvice rek, za druge pa je dovolj že majhna količina vode, ki ostane v vazi na pokopališču ali v posodi po dežju,« je dodala.

Temperatura pa je tista, ki pospeši razvoj komarjev. Pri višjih temperaturah se namreč že v nekaj dneh preobrazijo v odraslega komarja, medtem ko lahko pri nižjih temperaturah življenjski cikel traja tudi dlje. »Po izkušnjah v Sloveniji vidimo pozno spomladi več poplavnih, domorodnih vrst komarjev, poleti pa začne naraščati številčnost invazivnega tigrastega komarja,« dodaja Nataša Knap.

V okviru monitoringa komarjev, ki so ga na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo začeli aprila, so že maja zaznali veliko gostoto komarjev predvsem v pomurski in podravski regiji, virusov v njih pa niso zaznali.

Največ komarjev v Sloveniji zaznajo prav v teh dveh regijah, v Vipavski dolini in nižinskem delu jugovzhodne Slovenije, saj je tam veliko površinskih voda, komarjem pa ustrezajo tudi temperature in količina padavin.

Posamezniki lahko številnost komarjev v neposredni bližini bivališč zmanjšajo z doslednim odstranjevanjem manjših virov vode, kot so posode za zalivanje, vaze, žlebovi pa naj bodo očiščeni. Sicer pa so glavna zaščita pred piki komarjev svetla oblačila, uporaba repelentov ter postavitev okenskih komarnikov, je spomnila Knap.

Mrčesa na splošno manj

Tudi sicer marsikdo opaža, da je v naravi manj določenega mrčesa. Pogosto tudi vozniki pravijo, da se v zadnjih letih na sprednjih avtomobilskih steklih nabira vse manj mrčesa. Vendar je po drugi strani to lahko skrb vzbujajoč pojav, saj je tako v naravi manj opraševalcev, kar je posledica več dejavnikov: od intenzivnega kmetijstva do urbanizacije ali podnebnih sprememb, svetlobnega onesnaženja ali pa množenja invazivnih tujih vrst, ki izpodrivajo avtohtone. 

O avtorju

STA