Arhiv Štajerskega Tednika

Hote ali nehote, plemenito ali iz pohlepa je migrant, ki ga je pot zanesla v Haloze, tri sumerske umetnine najbrž rešil. Iz vojnega pustošenja in »kulturnega čiščenja« na Bližnjem vzhodu jih je prestavil v varne muzejske depoje.

Policija zadevo obravnava kot kaznivo dejanje nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, na Okrožno državno tožilstvo (ODT) na Ptuju pa je podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Ker je postopek še v teku, Zdravko Limavšek z ODT Ptuj pojasnjuje: »Da se ugotovi pravi izvor in poreklo kipcev, najdenih v Gruškovju, imajo naši varnostni organi, še posebej pa posebne službe Generalne policijske uprave v Ljubljani, stike s Sirijo in Irakom.«

Predmete trenutno hranijo v Narodnem muzeju Slovenije (NMS), vendar jim niso dodelili inventarne številke ali jih postavili na ogled. »Zaradi postopkov na tožilstvu še vedno veljajo stroga navodila, vključno s prepovedjo ogleda kipcev ali objave fotografij,« pojasnjujejo. Znanstvene raziskave so ustavili, vse dokler ne bo znan pravni status umetnin. Ker najdbe nimajo nobene označbe ali inventarne številke, možnosti za nadaljnje raziskave vidijo predvsem v zapisih, ki so v kipe vklesani v sumerski klinopisni pisavi.

Če lastnika ne bo mogoče ugotoviti, bo lastnica kipcev postala Republika Slovenija. Tu se stvari zapletejo: če obstaja utemeljen sum, da je bila premična dediščina protipravno odstranjena iz države, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o vračanju, lahko upravičenci še 30 let po odstranitvi iz države vložijo zahtevke za vračilo. Pogoj je le, da to storijo v roku enega leta po seznanitvi z dejstvom, da je dediščina v Sloveniji. Če gre za predmet iz javne zbirke, zbirke verskih skupnosti ali premičnino pod posebnim varstvom države, se rok podaljša na 75 let …

Preberite več v Štajerskem Tedniku