Sedemdeset let Štajerskega tednika in 55 let Radia Ptuj
Sedemnajstega julija letos je Štajerski tednik praznoval 70-letnico svojega izhajanja. Radio Ptuj je lastni program začel oddajati 2. januarja leta 1963. Predhodnik Štajerskega tednika, pred tem Ptujskega tednika in Tednika, je bilo glasilo Okrajnega odbora OF Ptuj, Naše delo, ki je prvič izšlo 17. julija leta 1948.

„S tem, ko začenjamo izdajati svoj okrajni list Naše delo, smo napravili zopet korak naprej v političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju našega okraja. Okrajni odbor OF je z izdajanjem časopisa prevzel odgovorno nalogo, saj mora biti ta pravo ogledalo dela in življenja v okraju, kakor tudi mora biti povezan z življenjem izven naših okrajnih meja,“ so zapisali ob izdaji prve številke Našega dela, ki bo ljudi seznanjalo z novicami v okraju, o borbi za plan in izgradnjo socialistične družbe. To je bil čas, ko se je pospešila gradnja zadružnih domov in čas utrjevanja kmetijskih zadrug, ki so postale najboljši borci za socializem na vasi. V prvi številki glasila Naše delo so bile predstavljene tudi prosvetne naloge v okviru okrajnega petletnega plana, da se v sedemletke in nižje gimnazije zajame 75 odstotkov šoloobvezne mladine ter da se šolski obisk dvigne na 100 odstotkov. Urednik prve številke glasila Naše delo je bil Drago Zupančič, učitelj in pomočnik poverjenika za prosveto Okrajnega ljudskega odbora Ptuj. Pri njeni pripravi so sodelovali tudi drugi aktivisti, sodelovala je tudi Mija Štefe, referentka za ljudsko prosveto in sekretarka celice KP. Novinarjev v pravem pomenu besede takrat še ni bilo. Vsebina je bila strogo nadzirana, nič ni šlo mimo Komunistične partije, ki je kulturo in prosveto nadzirala s pomočjo agitpropa (komisij za agitacijo in propagando). Prva številka je izšla brez ene same fotografije. Natančnih podatkov o nakladi ni, po nekaterih virih naj bi bile prve številke natisnjene v 2.000 izvodih. Na začetku je izhajal na 14 dni, nato pa je postal tednik zaradi hitrejšega in bolj sprotnega obveščanja. Od 13. številke drugega letnika je začel izhajati ob petkih. Bolj oddaljeni naročniki so ga prejemali z nekajdnevno zamudo, poštna dostava je bila v tem času še zelo počasna. Zaradi slabih prometnih povezav, tudi prometna sredstva so bila slaba, so tudi pri dostavi materiala v mariborsko tiskarno nastajale velike težave. Prodajo pa so poskušali pospeševati tudi z medsebojnim tekmovanjem odborov in zadrug. V letu 1948 je izšlo 14 številk glasila Naše delo. Drago Zupančič je uredil prvo številko, nato je bil aretiran in obsojen na 20 let odvzema prostosti, v obnovljenem procesu pa spoznan za nedolžnega, izpuščen in rehabilitiran. Nasledila ga je Mija Štefe, urednikovala je le en mesec, zamenjal jo je Franjo Rebernak, učitelj in kasnejši aktivni ptujski družbeno-politični delavec, ki je uredniški mandat sklenil 13. januarja leta 1949. V času svojega urednikovanja je večino sestavkov napisal kar sam. Kljub vsem težavam je pod njegovim vodstvom glasilo odigralo svojo mobilizacijsko in informacijsko vlogo. Sedež uredništva in uprave je bil v Domu OF (nekdanji Hotel Jugoslavija) v Prešernovi ulici, kasnejšem Domu JLA, v prostorih današnjega hotela Mitra. Začetno obdobje izhajanja Našega dela je bilo tudi obdobje planskega gospodarstva, ki je vsaj po zapisanem imelo vidne uspehe. Dopisi v Naše delo so najmanj 20.000 bralcem predstavili uspehe in slabosti dela v takratnem okraju.
Preberite več v Štajerskem Tedniku