Arhiv Štajerskega Tednika

Leta 1983 je skupščina občine Biograd izdala odločbo, s katero je Ptujčanom prenehala pravica do uporabe zemljišča in objektov v počitniškem kompleksu, ki je neposredno ob morju, tik ob današnji marini. »Skupnost otroškega varstva se je zoper odločbo pritožila na vrhovno sodišče Socialistične republike Hrvaške in s pritožbo uspela. Od leta 1986 smo iskali različne nadomestne rešitve za oživitev objektov, vendar brez uspeha. V tem času je večina premoženja propadla. Ko so gradili marino, so odvzeli tudi objekt nekdanje kuhinje in jedilnice, ki je sedaj v sestavi marine Kornati. V času vojne na Hrvaškem smo začasno ustavili reševanje problematike lastništva, po vojni pa s strani marine ni bilo pripravljenosti, da se zadeva ustrezno reši,« so pojasnili na mestni občini (MO) Ptuj.

Še pred vojno se je država Jugoslavija razdelila, tri leta po osamosvojitvi se je v Sloveniji sprožil val nastajanja novih občin. Nekdanja velika ptujska občina se je v dveh fazah (1994 in 1998) razdelila na več manjših. In tako so danes vse naslednice nekdanje skupne občine, teh je 16, solastnice premoženja v Biogradu – kolikor ga je sploh še ostalo, saj sta ga občina in država približno polovico na silo nacionalizirali. Podržavljenje ptujskega premoženja sicer še ni dokončno pravnomočno, saj so v teku sodni postopki.

Od 50 arov ostala samo dobra polovica

MO Ptuj premoženje prodala naprej in prejela del kupnine

Čelan: »Primer je zrel za evropsko sodišče.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku

Preberite več v Štajerskem Tedniku