Razstava Koptske tkanine je rezultat sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Narodnega muzeja Slovenije, ki je zaradi svoje kompleksnosti povezala strokovnjake različnih področij. Gre za slikovite tkanine Koptov, krščanskega prebivalstva Egipta..
Dežurni krivec za torkovo obleganost ormoškega gradu, grajskega dvorišča in grajske pristave je bila Ljudska univerza Ormož, ki je drugo leto zapored pripravila dogodek pod naslovom Parada učenja na temo grajskega življenja, pri čemer so sodelovali vsi lokalni akterji, ki so kakorkoli povezani izobraževanjem.
Območna izpostava JSKD Ptuj bo samo še do ponedeljka, 14. septembra, sprejemala predloge za priznanja Sveta OI za področje ljubiteljske kulture za leto 2020.
V Festivalni dvorani v Ljubljani smo v sredo 9. septembra 2020 razglasili fatalnega moškega. Moškega, ki je najbolj zaznamoval letošnje leto in pustil najgloblje sledi na slovenski medijski sceni v soju žarometov. Fatalni moški leta 2020 je postal MIHA DEŽELAK.
V Festivalni dvorani v Ljubljani smo včeraj, 9. septembra 2020 razglasili fatalnega moškega. Moškega, ki je najbolj zaznamoval letošnje leto in pustil najgloblje sledi na slovenski medijski sceni v soju žarometov. Fatalni moški leta 2020 je postal MIHA DEŽELAK.
Pretekli konec tedna je završki biser dobesedno zasijal v povsem novi vlogi. Na preurejenem vrtu so se zbrali mladi in mladi po srcu, da bi si skupaj ogledali film. Po Zavrču se je razlegal vonj po pokovki in vabil občane, da bi si dovolili začutiti romantično večerno vzdušje.
»Dogodki v živo, kakršnim smo bile priče v preteklih dneh ob še enem ptujskem festivalu, 24. Dnevih poezije in vina, ki ga korona ni pregnala na splet, so nekaj, kar nas vse bogati,« je poudaril umetniški vodja festivala Aleš Šteger.
Letošnja pomlad je bila s covid omejitvami zaznamovana tudi v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Dobro utečena dolgoletna praksa dela z najmlajšimi je namreč zaradi sistemskega zaprtja knjižnic na ravni države povsem zastala. V zadnjih dneh šolskih počitnic pa se pravljični svet pridno vrača v otroški vsakdan.
Zaprta vrata knjižnic v času epidemije in omejitveni ukrepi v zvezi s covidom-19 so vplivali na obisk in izposojo knjig v slovenskih knjižnicah, pa tudi na vpis novih članov. Med epidemijo je namreč strmo padla izposoja fizičnih knjig, na drugi strani pa je poskočila izposoja e-knjig, tudi za 1000 odstotkov.
Konec julija smo v knjižnici prejeli še en del pisateljeve bogate zapuščine, ki nam jo je podarila njegova hči Marjetica Potrč. Donacija vsebuje štiri lovorjeve vence, ki jih je pisatelj prejel ob premierah v letu 1968 na Ptuju in Mariboru ob uprizoritvi dramskega dela Kreflova kmetija. Prejeli smo tudi dva izvoda scenarija oz. snemalne knjige Potrčevega dela Zločin; napisal ju je France Štiglic in sta v hrvaškem jeziku. Poleg omenjenega gradiva smo dobili še več pisateljevih rokopisov, tipkopisov in različne korespondence.
Glasba in otroški program sta najavila prihod letošnjega festivala Dnevi poezije in vina. Pred uradnim pričetkom strnjenega dogajanja, ki bo potekalo od 26. do 29. avgusta na Ptuju in številnih drugih krajih, bo jutrišnji ptujski program, od performansa v Fürstovi hiši Izpoved (mehanskega) krilatca, 20. pesniškega turnirja na Ptujskem gradu, do jutrišnjega skupnega nastopa Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra z gosti (Balladero, Jadranka Juras, Emkej), pod dirigentskim vodstvom Žive Ploj Peršuh, in pesniškega branja na Mestni tržnici, potekal kot večer pred uradnimi dnevi festivala.
Zahvaljujoč številnim organizatorjem je poletje na Ormoškem zelo razgibano. V okviru Počitniškega kompasa se je med dogodki in delavnicami za vsakogar že našlo kaj zanimivega. V preteklem tednu pa so na svoj račun prišli otroci prve triade.
Čeprav se je naš legendarni igralec in dolgoletni član ljubljanske Drame pred štirimi leti upokojil, pa to še zdaleč ne pomeni, da je s tem tudi prenehal delati. Nasprotno.
»Karanteno smo gledališčniki le s težavo preživeli, ker je gledališče naš način življenja,« je ob najnovejši uspešni premieri v MG Ptuj povedal direktor Peter Srpčić. Izjemna igralska in tehnična ekipa je to poletje garala, da je občinstvo lahko uživalo v kabaretski predstavi Lunapark Kuga.
Mileno Zupančič verjetno še vedno vsakdo pozna po upodobitvi Presečnikove Mete iz Klopčičeve priredbe Tavčarjevega romana Cvetje v jeseni, čeprav jih je velika gledališka in filmska dama v svoji zdaj že 50-letni karieri, ki jo je – vsaj uradno – z upokojitvijo zaključila 1. novembra 2011, nanizala zelo veliko, opusu pa še vedno redno dodaja nove. Trenutno je sredi študija za dramo Vsi ptice avtorja Wajdija Mouawada, ki nastaja v koprodukciji Mini teatra, Festivala Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj, premierno pa jo bodo uprizorili 2. septembra v Preddverju Križank v okviru 68. Ljubljana festivala. Družinsko sago skrivnosti, prepleteno z zgodbo arabskega diplomata, ki je živel pred 500 leti in se je bil prisiljen spreobrniti v katoličanstvo, režira Ivica Buljan, ob Mileni Zupančič pa igrajo še Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Gal Oblak, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose in Lina Akif.
V duhu umetnosti je minil prvi avgustovski vikend na Svetinjah. Likovni in literarni kreatorji so se že osmo leto zapored sestali na dvodnevni koloniji, kjer niso skoparili niti z barvo niti s črnilom.
Josepha Nzobandoro z umetniškim vzdevkom Jose večina ljudi pozna kot raperja, je pa tudi igralec, dramaturg, plesalec, scenarist, lutkar in pravnik. Trenutno se najbolj posveča igri. Jeseni ga namreč čakata kar dve gledališki premieri: drama Vsi ptice in vestern Not dead enough. O tem, pa tudi o aktualnih družbenopolitičnih temah, sva se pogovarjala pred njegovo jutranjo vajo v Gleju.
V okviru Soboškega poletja je v Gledališču Park danes potekala lutkovna predstava za otroke Rdeča kapica.
Ptuj je letos eno izmed tistih mest, kjer bo moč kulture v tem poletju še veliko bolj odmevala kot sicer, ne samo zaradi koronakrize, temveč tudi zaradi tega, ker so organizatorji dokazali, da so tudi izredne razmere lahko priložnost za kulturo, četudi v nekoliko prilagojeni obliki. Slovenska prestolnica kulture tudi v teh časih ostaja prepoznavno mednarodno pesniško stičišče.
Osrednji oltar v župnijski cerkvi v Stopercah je deležen celovite obnove. Restavriranje oltarja, ki je bil večkrat dograjen in že obnovljen, naj bi stalo 18.000 evrov, je zaupal Miha Legan, ki je bil izbran za restavratorsko-konservatorska dela.
