· Kultura

Z novo razstavo se postavlja tudi najstarejša ptujska galerija, Miheličeva galerija, kjer so 14. aprila odprli razstavo mariborskega slikarja Gregorja Pratnekerja. Do 29. maja si lahko ljubitelji likovne umetnosti ogledajo njegovo razstavo pod naslovom Oko in čut za slikarstvo, na kateri se predstavlja s svojim najnovejšim likovnim opusom, deli, ki so nastala v zadnjih letih letih. V Miheličevi galeriji je razstavljal že leta 2011, pod naslovom Esenca gozdne pokrajine, leta 2017 pa je sodeloval tudi na Festivalu Art Stays, Natur-al(l), v galeriji Q-enter Ptuj.

· Kultura

Ptujsko razstavno in galerijsko dogajanje je v polnem razmahu. V prejšnjem tednu so odprli kar tri razstave. Dan po odprtju razstave Leona Zakrajška v Galeriji mesta Ptuj so na odprtje razstave povabili tudi v Galeriji Luna, kjer se s svojimi deli predstavlja slikar in ilustrator Rudi Skočir.

· Kultura

Galerija mesta Ptuj, ki postaja vse bolj uveljavljena in priznana slovenska galerija, je v svojem kratkem obdobju gostila že številna znana imena slovenske in tuje likovne umetnosti. Na najnovejši razstavi, ki bo odprta do 12. maja, njen pokrovitelj je predsednik RS Borut Pahor, pa gosti izjemnega slovenskega slikarja in grafika Leona Zakrajška. Odprtja razstave na Ptuju se je udeležilo veliko število umetnikovih prijateljev iz Ljubljane in Zagreba, med kateri je bil tudi eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov Akrapovič

· Kultura

Na cvetno nedeljo se je po mestu razlegal zvok koračnic. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb, ormoško občino in tamkajšnjo glasbeno šolo pripravil 25. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu Vinka Štrucla.

· Kultura

V občini Kidričevo so v nekaterih vaških središčih pripravili tematske razstave, tokrat o veliki noči.

· Kultura

Drugega aprila so na območnem Maroltovem srečanju po koronskem premoru ponovno zaplesale odrasle folklorne skupine z območja delovanja ptujskega JSKD. Ne glede na razmere so še naprej delovale, s tem pa dokazale pomen in vrednote ljubiteljske kulture.

· Kultura

Tudi v občini Dornava so se razveselili ročno kvačkanega občinskega grba, ki ga je ustvarila domačinka Polona Gomboc.

· Kultura

Letošnje regijsko srečanje pihalnih orkestrov je potekalo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Organizirala ga je Območna izpostava JSKD Ptuj s finančno podporo MO Ptuj in Občine Podlehnik. Nastopilo je sedem pihalnih orkestrov. To je bil njihov prvi tovrstni nastop po koronskem obdobju. Tudi zato so se tokrat lahko predstavili s prostim programom oz. programom, ki so si ga sami izbrali.

· Kultura

Letošnji Temsig, 51. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, je bil zelo uspešen za Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla, ki je bila zadnja tri leta tudi gostiteljica tega tekmovanja v baročnem refektoriju. Njihovi učenci so osvojili kar štiri zlate in eno bronasto plaketo ter eno priznanje. Izjemno ponosni so, da so njihovi učenci tako odlični tekmovalci. Šola pa se je izkazala tudi kot izjemna organizatorica oz. gostiteljica.

· Kultura

Na svetovni dan poezije so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj oznanili začetek Bralne značke za odrasle (BZO) 2022. Ob tej priložnosti je njena direktorica Milena Doberšek spomnila, da je minilo že dobri dve desetletji od prve ideje za tovrstno nagovarjanje in spodbujanje odraslih k branju. Pobudnica bralne značke je bila Liljana Klemenčič. Bralna značka za odrasle je najprej zaživela v ožjem krogu na OŠ Breg. Od leta 2005 pa jo izvajajo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj za širši krog bralcev.

· Kultura

26. marec je bil praznični dan za KD Grajena, edino društvo na območju ČS Grajena, ki doslej še ni imelo svojih lastnih prostorov, ter vse ljubitelje kulture na tem območju in širše.

· Kultura

Po (pre)dolgem zatišju zaradi covidnih ukrepov so kulturne dvorane v Stopercah, v Majšperku in tudi na Sestržah ob materinskem dnevu ponovno odprle vrata ter gostile bogat kulturni program, ki so ga pripravila domača društva.

· Kultura

Člani Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski Pütar so v minulih dneh opravili rez potomke najstarejše trte na svetu. Ta je posajena na Dominkovi domačiji, njen gospodar je gorišniški župan Jožef Kokot, skrbnik pa društvo.

· Kultura

V sklopu festivala Arsana, ki v letu 2022 začenja celoletni glasbeni program, je bil 31. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu prvi koncert mojstrov klasične glasbe.

· Kultura

V Salonu umetnosti so odprli razstavo pod naslovom Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. To je že druga arheološka razstava, odkar je to razstavišče namenjeno arheologiji. Po krajši razstavi, ki so jo pripravili v sodelovanju s skupino Stik, na kateri so predstavili najdbe na območju gradnje Stare steklarske, je od 24. marca na ogled nova stalna postavitev z arheološko tematiko. Ta se bo spreminjala oz. dopolnjevala z občasnimi vitrinami.

· Kultura

Dijaki ptujskih srednjih šol, ki blestijo na področju slovenskega jezika, so se letos udeležili državnega tekmovanja iz materinščine za Cankarjevo priznanje. Najvišje število točk v državi in že drugo zlato Cankarjevo priznanje je osvojil dijak četrtega letnika Elektro in računalniške šole Ptuj (tehnik računalništva) Svarun Čelan. V letošnjem šolskem letu je že tretjič sodeloval na Cankarjevem tekmovanju, in to ponovno zelo uspešno.

· Kultura

V MG Ptuj bo danes, 23. marca, premiera drame Mama, avtorja Floriana Zellerja, pisatelja, dramatika in režiserja, rojenega v Parizu. Gre za francoskega avtorja, čigar dela so najbolj igrana po svetu. Zaradi epidemioloških razmer so prvotno napovedano premiero za november 2021, prestavili. Druga predstava bo dan kasneje, 24. marca.

· Kultura

Državnega Cankarjevega tekmovanja z naslovom Vedre bližine med nami se je februarja udeležila tudi učenka 9. b-razreda Neli Vivola iz Osnovne šole Dornava.

· Kultura

Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bil prav poseben večer. Na njem je Alenka Čurin Janžekovič, učiteljica razrednega pouka in glasbene vzgoje, upokojena ravnateljica OŠ Sveti Tomaž, velika ljubiteljica glasbe in kulture ter plesa v pogovoru z Darjo Plajnšek predstavila svoj avtobiografski roman Sam bog naj jo bere, ki ga je po njenem pripovedovanju zapisala Petra Škarja. Govori o rojstvu, življenju in smrti, kjer odstira trenutno še zelo zamolčano temo o evtanaziji, o tem, da bi človek moral imeti izbiro o svojem koncu, da ne bi smel trpeti po nepotrebnem in da bi lahko izbral manj boleče slovo.