Ptuj: Platinasta ženin in nevesta sta morala peš na prvo poroko
Redki so pari, ki jim je dano dočakati 70 skupnih let. Pauli in Matiju Klemenčiču, ki trenutno živita na Ptuju, je to uspelo. Svoje poroke, davnega leta 1951, se dobro spominjata. Poročni dan je zaznamoval prav poseben dogodek, ki ni napovedoval nič dobrega. Ko je sprevod pripeljal do Husjakovega brega, nedaleč od Kapele, so se konji nevestine kočije nenadoma ustavili in niso hoteli nadaljevati poti. V nasprotju z vsemi običaji je nevesta Paula pot do cerkve nadaljevala skupaj z Matijem. To naj bi pomenilo veliko nesrečo, kar pa se nikakor ni uresničilo. Zakonca sta ostala povezana v dobrem in slabem kar 70 let.
Širši družini sta zgled s svojo delavnostjo, medsebojno pomočjo, spoštovanjem in ljubeznijo. Na vprašanje, kakšen je recept za tako dolg in trden zakonski stan, platinasti ženin odgovarja, da v nobeni stvari ni dobro pretiravati. Njuni trije otroci (Slavko, Leo Maj in Silvestra) pa dodajajo, da mama in oče že vse življenje drug drugemu stojita ob strani, tako v težkih kot lepih časih. »Mama je najprej veliko pomagala očetu, sedaj pa sta vlogi menjala, saj je mama tako bolna, da ne zmore samostojno opraviti ničesar več. Sta preprosta in hrabra ter za vse nas heroja v pravem pomenu besede.«
Paula Klemenčič (Kolar) se je rodila 7. novembra 1929 na Račkem Vrhu. Osnovno šolo je obiskovala na Kapeli. Do poroke je bila točajka, nato pa se je posvetila gospodinjstvu in vzgoji otrok ter kasneje vnukov (Eva, Mitja, Črtomir). Ves čas je tudi pomagala možu v njegovi delavnici. Odgovorna je bila za kader in nabavo materiala za krojaško delavnico.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
