Arhiv Štajerskega Tednika

Krajani v naseljih ob Dravi v občinah Markovci in Gorišnica so razočarani in obupani, saj se poplavna varnost na območju od grozovitih poplav v letu 2012 ni izboljšala. Skrbi jih, kako tukaj sploh živeti in gospodariti, poplave večjega obsega so vse pogostejše. Njihova stiska je razumljiva, že leta se sprašujejo, kdo je v tej državi vreden več, ptiči in žabe ali človek. Ljudje ob Dravi enotno delijo mnenje, da je težko gledati zaraščeno strugo, polno gramoza, ki ga je v koritu reke skoraj več kot vode. Prepričani so, da bi Dravo morali čistiti, kot je to bilo nekoč, ne pa da je polna otokov in prodišč. Ko pride visoka voda, reka v strugi nima prostora in se razliva.

DEM odškodnino za prostor plačajo, a se denar izgubi

Odkar je na Dravi strogo varovani režim Nature 2000, je reka postala nedotakljiva. Ljudje so odločeni, da je treba ukrepati, nujno in takoj, so izpostavili na sestanku. Žal v dvorani v Muretincih ni bilo ušes, ki bi to morala slišati. Prva v vrsti za vzdrževanje vodotokov je država, Direkcija za vode. Njenih predstavnikov na sestanku ni bilo. Se pa tudi vedno zatakne pri financiranju, čeprav za Dravo to ne bi smel biti problem. Dravske elektrarne Maribor (DEM) namreč letno državi in občinam plačajo okoli 25 milijonov evrov dajatev (koncesnine, vodna pravica in NUSZ). Ta denar se v Dravo oziroma območje ob njej ne vrača, sploh pa ne za protipoplavno varnost, saj ga lahko prejemniki, torej občine in država, porabijo za karkoli. Denarja za protipoplavno varnost bi torej lahko bilo več kot dovolj, le pravilno bi ga bilo treba usmeriti oziroma razporediti.

Upravičeni strah: kaj bo, ko bodo obnavljali kanal

Na terenu v občini Gorišnica pogrešali župana ali podžupana

Poseg v žabje domovanje bi občino Markovci pred leti lahko drago stal

Še danes držijo nasipi, za katere so material vozili s samokolnicami in vpregami

Preberite več v Štajerskem Tedniku