Arhiv ŠT

... to ni institucija EU, kot si to marsikdo razlaga po tem, ko je bilo bombastično objavljeno, koga vse smo prehiteli.

Že po prvih objavah o dodelitvi tega naslova se je razplamtela vroča razprava, predvsem pa se je pri odgovornih za dodelitev naslova širil ponos o nepojmljivem dosegu le-tega. Sama dodelitev ni bila prestižna, kot smo si nekateri naivno predstavljali, da bo. Vsega skupaj je trajala dobrih deset minut, sestavljena pa je bil iz govora direktorja te platforme, ki bojda ni „dovolil“ prevoda in navdihujočega govora županje, ki ne bo dovolila omalovaževanja našega mesta, in o tem, da gre za nagrado skupnosti. Nič spremljajočega programa, le srečanje z zakusko, ki se je zgodilo v soboto ob 12. uri in nekaj minut po uradnem fotografiranju udeležencev slavnostne podelitve naziva, kolikor jih je želelo stopiti na oder.

Pogled v zakulisje naziva, ki ga je mogoče pridobiti po plačilu kotizacije in drugih prispevkov, pa odstira manj svetlo plat le-tega. Lepo je sicer slišati, da ima najstarejše slovensko mesto še en komercialni naziv, ki ga bo popeljal v svet in turistični razcvet …

Prve prestižne naslove je mesto dobilo že s prvo turistično strategijo. Še toliko let po njenem sprejemu (in številnih naslednjih), pa mesto nima želene prepoznavnosti in želenega turističnega razvoja. Zato potrebuje takšne nazive, ki ga vsaj za kratek čas postavljajo ob bok velikim, pa četudi za plačilo.

Trinajst let je poteklo od projekta (naziva) Evropske prestolnice kulture, v kateri je bil Ptuj partnersko mesto. Kaj smo pridobili? Ambiciozno zastavili projekt obnove dominikanskega samostana, ki je obstal. Obiskovalce mesta, če so pazljivi, lahko na ta projekt spominjajo le napisi na cvetličnih koritih. Zaslužili so le pripravljavci najrazličnejših propagandnih izdelkov, četudi niti ti ne vsi.

Več v Štajerskem tedniku