MV

Kmetje že leta opozarjajo na porast evidenc, zbirokratiziranost kmetijstva, pa vendar nekatere so nujne, tudi z vidika ohranjanja zdravja živali. Slednje še posebej v luči pretečih kužnih bolezni, kot so afriška prašičja kuga ter slinavka in parkljevka. "Četudi ima nekdo zgolj enega, dva ali tri prašiče, je lahko ravno to gospodarstvo vir okužbe. Zato je nujno, da so podatki o staležu prašičev in drugih živalih ažurni, to pa omogočajo spletne evidence," pravi Darja Prevalnik, selekcionistka v prašičereji.

S tem utemeljuje selitev podatkov v spletne baze, namreč rejci so bili vrsto let navajeni na papirno obliko vodenja odhodov, prihodov živali, konkretno prašičev, v rejo oz. iz reje. Lani maja je sistem identifikacije in registracije prašičev prešel v elektronsko obliko, vključil poročanje o vseh spremembah v staležu, vključno s pogini, prevedbami med kategorijami ... Sistem je uvedel elektronski spremni list in še kaj. Rejci pa tudi leto dni po uvedbi sprememb občutijo odpor do digitalizacije podatkov, predvsem zaradi starejših kupcev, ki niso vešči rabe spletnih programov oz. aplikacij.

Pa vendar rešitev obstaja, poudarja Prevalnikova. "V izjemnih primerih je dopuščeno, da se spremni list izpolni tudi v papirni obliki. Običajno gre za manjše rejce, ki za lastno rabo kupijo enega ali dva prašiča. V teh primerih podatke o nakupu, prihodu, zakolu sporočijo pooblaščeni organizaciji, to pomeni veterinarski ambulanti ali območnemu kmetijsko-gozdarskemu zavodu, ob tem pa gremo v znanih primerih strankam tudi naproti, tako da lahko zadevo uredimo po telefonu," je dejala.

Že od leta 2019 obvezen G-MID

Posamezniki so namreč že registrirani v sistemu, kajti že od leta 2019 velja, da morajo imeti kupci prašičev registriran G-MID, je poudarila Prevalnikova. "Slednje prav tako uredijo v območnih kmetijsko-gozdarskih zavodih ali na veterinarski organizaciji, vse skupaj pa traja nekaj minut. G-MID se dodeli na podlagi številke EMŠO (enotne matične številke občana), ob tem pa za pridobitev G-MID posameznik ne potrebuje kmetijskih površin."

Zaradi že zbranega nabora podatkov je za obstoječe rejce, ki uporabljajo spletno aplikacijo MojVolos, sedaj izpolnjevanje spremnih listov celo enostavneje. "Z nekaj kliki pridobijo vse potrebne podatke, kupec pa prejme SMS, ki potrjuje nakup in služi kot dokazilo ob morebitni kontroli. Meni se zadeva ne zdi problematična. Kot omenjeno, pa gremo rejcem vedno naproti."

Prevalnikova v luči bolezni, ki pretijo rejnim živalim in s tem živinoreji, še poziva vse rejce, tako male kot velike, da spoštujejo biovarnostne ukrepe. "Do 31. marca so morali vsi rejci pripraviti biovarnostne načrte, vendar zgolj načrti ne bodo preprečili vnosa bolezni. Ukrepe je treba tudi spoštovati. Na primer slinavka in parkljevka se prenašata po zraku, z okuženimi oblačili, vozili, krmo ... Resnično pozivam rejce, naj bodo pozorni in pazljivi."