Arhiv Štajerskega Tednika

Financiranje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je že lep čas trd oreh, okrog katerega se vrtijo župani občin Spodnjega Podravja in vodstvo knjižnice. Strukturo financiranja knjižnice je pred dobrima dvema letoma temeljito naštudiral dornavski župan Rajko Janžekovič. Zdelo se mu je nenavadno, zakaj večje in premožnejše občine za financiranje knjižnice plačujejo manj, kot denimo plačuje občina Dornava. Čeprav je dornavska občina soustanoviteljica zavoda, bi morali biti podatki o financiranju in stroških županu kot zastopniku občine praviloma na voljo kadarkoli. A je do točnih informacij o sofinancerskih deležih posameznih občin prišel šele s pomočjo vložene zahteve za informacije javnega značaja. Iz podatkov, ki jih je pridobil, je bilo razvidno, da je knjižnica v svojem finančnem načrtu za vsako koledarsko leto za občine pripravila razrez sofinanciranja. A se direktor knjižnice Matjaž Neudauer pri sklepanju pogodb o sofinanciranju dejavnosti zavoda predvidene razdelitve ni dosledno držal. Pri nekaterih občinah je pristal na znesek, kot ga je po svoji volji ter oceni predlagal župan. V smislu: »Naša občina bo dala toliko. Vzemite ali pustite.« Seveda se je potem direktor knjižnice raje odločil vzeti, kolikor mu je bilo ponujeno, namesto da bi ostal še brez tega. Z razrezom financiranja, kot so ga pripravili v vodstvu zavoda, se je pri nekaterih županih lahko samo obrisal pod nosom. Drugi, ki se tovrstne prakse postavljanja pravil po svoje niso posluževali, so s knjižnico sklepali pogodbe z zneski, kot jih je predlagalo vodstvo ustanove. Po tem, ko je župan Janžekovič zbral vse podatke o financiranju posameznih občin (za leto 2014 je izdelal primerjavo med načrtovanim financiranjem in zneski, ki so bili potem dejansko sklenjeni po pogodbah in knjižnici nakazani), je ugotovil, da so pri financiranju knjižnice med občinami zelo velike razlike. Načeloma naj bi občine knjižnico na letni ravni financirale v znesku okrog 11 evrov po prebivalcu. Primerjava je pokazala, da so se tega zneska držale samo štiri izmed 15 okoliških občin v regiji: Destrnik, Dornava, Trnovska vas in Podlehnik. Blizu temu znesku je bila tudi občina Juršinci (10 evrov). Osem občin je plačevalo zneske od sedem do devet evrov po prebivalcu, daleč najmanj sta plačevali občini Sv. Andraž (5,1 evro) in Gorišnica (5,5 evra) – dejansko sta plačevali polovico obveznosti, kot bi jo bili dolžni v skladu z zastavljenim finančnim planom. A ker so se župani z direktorjem knjižnice izpogajali za drugačen znesek, so potem takšnega navedli tudi v pogodbe o financiranju. Na tak način so občine knjižnici za izvajanje dejavnosti samo v letu 2014 plačale 170.000 evrov manj, kot je vodstvo ustanove predvidelo v finančnem planu.

Ugotovitev, da za vse občine ne veljajo enaka merila, je dornavskega župana precej dvignila na noge. Od občin, ki so plačevale manj, zahteva poračun plačila za obdobje 2011–2015. Od leta 2016 pa tudi sam več ne pristaja na podpis pogodbe v znesku, kot ga predlaga knjižnica, temveč tako kot preostali župani pogodbeni znesek določi sam po svoji presoji. Župan Janžekovič tudi ne pristaja na sofinanciranje nakupa novega bibliobusa za potrebe ptujske regijske knjižnice. Meni, da bi se najprej moralo med občinami razčistiti in poračunati financiranje za preteklih nekaj let.

V aktualni številki Štajerskega tednika tudi:

Občine knjižnici hipotetično dolgujejo čez 700.000 evrov, a s pogodbami so pokrite«

Ali sploh kdo ve, koliko denarja dejansko potrebuje knjižnica?

Je nadzor zatajil?