Osebni arhiv

»Po štirih urah, ko sem tekel zadnje kroge ter pogledal nazaj in videl vse te ljudi, ki so se odzvali in tekli za menoj, sem samo še jokal. Ganjeni so bili tudi vsi moji družinski člani, še posebej bratova družina, ki je z mano odtekla prvi krog. Kakšna energija … To je bilo res neverjetno. Občutil sem, kaj to pomeni za dušo. Rad bi, da bi ta dogodek postal tradicionalen,« je nadaljeval Luka.

In v majhni prleški občini, kjer premorejo nekaj manj kot 2.000 ljudi, jim je v enem dopoldnevu uspelo zbrali kar nekaj več kot 14.000 evrov.

»Če bomo s tem denarjem staršem otrok, ki trpijo za rakom, napolnili vsaj en avtomobilski tank, bom srečen. Kot stric sem videl, kakšna je poleg duševne tudi finančna stiska teh družin, čeprav so lahko v dokaj dobri finančni situaciji. Naenkrat se jim vse spremeni, v Ljubljano se vozijo nenehno, kdaj tudi večkrat na dan … Zares komaj čakam, da lahko denar predam v prave roke …,« je zaključil sogovornik.