Pixabay

V podjetju so pojasnili, da se bobri pojavljajo vzdolž celotne reke Drave, ni pa jim znano, ali so si tudi ob Ptujskem jezeru v bližini mesta Ptuj ustvarili bivališče. A bobri so se v Podravju dodobra namnožili, njihovo prisotnost je po podrtih in obglodanih drevesih ter jezovih iz debel in dračja opaziti marsikje.

Ker so zaščitena vrsta, redčenje populacije ni dovoljeno, verjetno bo tako ostalo tudi v prihodnje. Bobri so se namreč po izumrtju v 18. stoletju leta 1996 naselili na Hrvaškem, čez dve leti pa še v Sloveniji. Na Dravi so jih prvič opazili leta 2006. »Bobra je v zimskem in pomladanskem času, ko bolj intenzivno gloda in podira drevje, lažje opaziti, zato imamo velikokrat občutek, da je populacija »kar eksplodirala«.

Drži pa, da je bobrov v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji res veliko. Varovani so z evropsko habitatno direktivo in so kvalifikacijska vrsta Nature 2000. Poleg tega je bober zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Populacija bobra narašča in se prostorsko širi, kar kaže, da ni ogrožen, vendar potrebuje naše varstvo, saj populacija ni dovolj velika, da bi lahko bili dolgoročno brez skrbi. Ključna je povezava s Hrvaško. Ko bo populacija tako velika, da skrb za vrsto ne bo več potrebna, bi lahko postali tudi lovna vrsta. Odločitev o morebitni spremembi statusa bobra v lovno vrsto je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor,« so povedali na Zavodu RS za varstvo narave.

Udomačili so se na zelenih brežinah

Sodeč po sledovih (podrta drevesa) so se bobri ob Ptujskem jezeru udomačili na mestih, kjer so jezero ozelenili. DEM namreč že 15 let mulj iz dna jezera premeščajo na brežine. Odložili so ga 367.000 m³ in tako ozelenili pet kilometrov nabrežja ter ustvarili dva otoka za gnezdenje ptic. V naslednjih petih letih imajo v načrtu rečni sediment premestiti še na kilometer in pol brežin ter jih nato ozeleniti s travo, trstiko in drugimi za rečna obrežja značilnimi rastlinami, med njimi je veliko vrbovih grmičkov in dreves. »Naš cilj je, da bi ostalo čim manj asfaltnih brežin, saj ozelenele brežine zagotavljajo več biodiverzitete, sonaravni videz in dodatno stabilizacijo nasipa,« so pojasnili.