V Mali drami SNG Drama Ljubljana bodo 31. januarja premierno uprizorili dramo Življenje drugih po motivih istoimenskega filma Floriana Henckla von Donnersmarcka, ki je bil premierno prikazan leta 2006 in je nemudoma doživel izjemen uspeh pri občinstvu in kritikih, prejel pa je tudi številne nagrade, med drugim oskarja za tujejezični film. Celovečerec, ki se dogaja leta 1984 v Vzhodnem Berlinu, v ospredje postavlja predstavnika sistema, agenta Stasija Wieslerja, ki brez prekinitve nadzira dramatika in njegovo partnerico, igralko. Slednjo bo na odru našega osrednjega gledališča upodobila Saša Mihelčič. Kako bi se počutila, če bi izvedela, da nekdo nadzira vsak njen korak, kako zelo njo zanimajo življenja drugih in zakaj se vsak prosti trenutek vrača v Pariz, si preberite spodaj.

V SNG Opera in balet Ljubljana so 18. januarja premierno uprizorili opero Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Vlogo naslovnih junakinj so zaupali Nuški Drašček Rojko in Jeleni Končar, glasbeno vodstvo Simonu Krečiču, režijo pa Franku Van Laeckeju, vsestransko mednarodno uveljavljenemu umetniku, ki je na oder ljubljanske Opere postavil že uspešni predstavi Katja Kabanova in Lucia di Lammermoor. Kako se je lotil snovanja Device Orleanske, kakšno vlogo ima pri tem pariška stolnica Notre-Dame in zakaj se tako rad vrača k nam, pa boste med drugim izvedeli v nadaljevanju.

Na Osnovni šoli Litija so se lotili prav posebnega večmesečnega projekta, v katerem so učenci iz starih oblačil ustvarjali nove kreacije, za zaključek pa priredili čisto pravo modno revijo.

· Kultura

V Zasavju so se včeraj odvijale slovesnosti ob kulturnem prazniku, na katerih so podelili priznanja.

· Kultura

Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju je konec prejšnjega tedna vabila na predstavitev svoje letošnje predstave – 'futuristične' komedije Vinka Möderndorferja Podnajemnik. Premiera je bila v soboto, 25. januarja, prva ponovitev pa že naslednji dan.

· Kultura

Prvega februarja so v SNG Opera in balet Ljubljana uvedli novost – matineje.

Ljubitelji klasične glasbe bodo med 2. in 6. februarjem izdatno prišli na svoj račun. Na četrtem Zimskem festivalu, ki ga prireja Festival Ljubljana, bodo namreč ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije v Slovenski filharmoniji ter na Konservatorju za glasbo in balet Ljubljana nastopili izbrani mednarodno uveljavljeni pianisti in predstavili najlepša klavirska in simfonična dela iz obsežne Beethovnove glasbene zakladnice. Prihodnje leto namreč slavimo 250. obletnico rojstva tega velikega skladatelja, ki je v svojem bogatem opusu namenil posebno pozornost prav klavirju. Festival se bo začel z Beethovnovo tretjo različico uverture, ki jo je napisal za svojo edino opero Leonora. Izmed vseh štirih je ravno ta postala repertoarna stalnica koncertnih dvoran po vsem svetu, za kar sta zaslužna predvsem dirigenta Gustav Mahler in Arturo Toscanini.

Gledališče Glej bo letos obeležilo 50. obletnico delovanja. Glej je bil ustanovljen kot prvo neinstitucionalno gledališče v nekdanji Jugoslaviji, njegovo vodilo pa je bil »gledališki eksperiment«. Zadnje desetletje delo Gleja med drugim zaznamuje raziskovanje novih gledaliških form ter delo z mladimi in obrobnimi skupinami.

Bilo je sveže petkovo jutro, ko sem se na ljubljanski Špici srečala z mag. art. Alenko Gotar in njenim možem Anžetom Šuštarjem. Vljudna in prijetna sogovornika sta brez zadržkov spregovorila o ovirah, ki sta jih morala premagovati na skupni poti. On je romantik, ona z nogami trdno na tleh, oba pa prepričana, da se lahko vse stvari izpeljejo, »če si pripravljen resno delati, je srce zraven, najdeš kompromis in ne obupaš ravno pri vsakem psu, ki laja«.

Eni jo ljubijo, drugi so ravnodušni, tretji se obrnejo stran in zbežijo. A po predstavi v Operi ni bilo ravnodušnih in nihče se ni obrnil stran.

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta fotograf Stojan Kerbler in koreograf in baletni plesalec Milko Šparemblek. Nagrade Prešernovega sklada pa prejmejo oblikovalec Nejc Prah, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj, je naznanil odbor Prešernovega sklada.

Štepko je navihanček, ki prihaja iz Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje. In to dobesedno. Že pred leti so namreč ustvarjalne gospe v domu začele ročno izdelovati igračke iz odpadnih cunjic in te igračke so sčasoma dobile enotno podobo. Ker je ta prikupna podoba spominjala na navihanega fantička in ker so si stanovalci doma v Štepanjskem naselju z njim popestrili življenje, je nova direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje Alenka Lovišček Stojanovič predlagala, da navihanček dobi ime. Rodil se je Štepko, domska maskota, ki je ob letošnjem dnevu mladosti dobila svojo prvo pobarvanko, zdaj pa tudi slikanico. Slikanico Božične prigode navihanega Štepka smo ob predpraznični kavi in Štepkovih piškotih predstavili v Domu starejših občanov Ljubljana Moste-Polje. Z nami je bila tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki je pripravila tudi spremno besedo za slikanico o Štepku, tem navihanem fantiču iz pisanih cunj, ki že dobri dve desetletji nastaja pod spretnimi prsti stanovalk in stanovalca doma.