Ko se v Adlešičih plete prèlo, se plete tudi skupnost
Kaj je prèlo? Prèlo je adlešiška različica slovenskega pojma preja. Gre za ljudski običaj, ki je bil v preteklosti zelo pomemben z gospodarskega kot družbenega vidika.
Danes predstavlja dragoceno kulturno dediščino, ki jo v Adlešičih še vedno ohranjamo živo.
Belokranjski rojak in veliki slovenski pesnik Oton Župančič je o prèlu – za katerega je uporabil knjižno besedo preja – napisal prigodno pesmico, ki pa ni bila objavljena v nobeni izmed njegovih zbirk. Kljub temu je postala eden najbolj znanih in priljubljenih slovenskih samospevov, saj jo je uglasbil skladatelj Fran Gerbič, tudi sam pevec s svetovno kariero. Samospev so pozneje poustvarjali skoraj vsi pomembnejši slovenski pevci.
Pojdem na prejo (Oton Župančič)
Pojdem na prejo,
saj me ne mara ljubica več.
Pojdem na prejo kot ptiček na vejo,
kar je bilo, je za vekomaj preč.
Predejo, predejo bela dekleta
z drobnimi prsti nitke tenke,
nitka od srca do srca se spleta,
v mrežo zapleteno mi je srce.
Ali bi Marico, ali bi Barico,
Ančico, Stažico? Kam iz zadreg?
Ljubica prava, ostani mi zdrava,
zdaj bom kar ljubil dekleta naprek.
Kako je prèlo potekalo na adlešiškem koncu, nam je v pogovoru natančno opisala Micka Petrova (Marija Veselič). K Lovrečim na Vrhovce je na prèlo prihajala že od svojega petnajstega leta, v spremstvu starejših sosed. Pridno so predle predvsem lan, pa tudi volno in konopljo ter pletle, kvačkale in vezle.
Postopek priprave surovin, ki so jih dekleta potrebovala za delo, nam je razložil Ive Kovačev (Ivan Miketič). Pozneje v večernih urah so se predicam lahko pridružili tudi fantje, ki so se navadno kratkočasili s kartanjem. Po deseti uri zvečer so žene in dekleta delo odložile, muzikant je zaigral na harmoniko in zaplesali so. Ob polnoči je moralo vse potihniti, dekleta pa so se odpravila domov.
Navadno so jih spremljali fantje – včasih po dogovoru, če so se že prej radi spogledovali, drugič pa kot poskus navezovanja pristnejšega stika z izbranko. S tem je povezanih tudi veliko šaljivih prigod. Mlajši fantje se prela niso smeli udeleževati; če so kljub temu prišli, so jih starejši polili z ledeno mrzlo vodo, če to ni zaleglo, pa so zapele tudi pesti.
Micka nam je zaupala, da je svojega izbranca spoznala na paši, pozneje pa jo je s prela na Vrhovcih redno spremljal do Babičevega doma v Marindolu. Občinstvu je predstavila svojega Jožeta Petrovega (Jožefa Veseliča) kot fanta in ljubečega moža zadnjih 69 let.
Vzdušje prèla so prikazale Pečkarke, ki se še danes redno dobivajo in skrbijo za kulinariko ter tehnično podporo številnim dogodkom v Adlešičih. V nabito polni dvorani Doma krajanov Adlešiči sta se predstavili tudi dve skupini Kresničk – folklornikov POŠ Adlešiči, ki so pod mentorstvom Katarine Simčič izvedli več otroških spletov.
Večkrat so na oder stopile ljudske pevke Kresnice, moška pevska skupina Prelo, tamburaška skupina in folklorna skupina. Kot gost je nastopil orgličar Branko Banovec. Osrednji gost večera, Janez Dovč (skladatelj, harmonikar, saksofonist in poustvarjalec ljudske glasbe), se zaradi prometnih težav ni mogel udeležiti dogodka v živo, zato se je občinstvu predstavil s posnetkom, v katerem je spregovoril o svoji glasbi in dolgoletnem sodelovanju predvsem s Kresnicami in tudi tamburaši ter Prelom.
Ob zaključku večera je Helena Vukšinič iz JSKD Črnomelj zaslužnim folklornikom podelila Maroltove značke, predsednica društva Majda Veselič (Brdarova) pa zahvale sodelavcem. Občinstvo sta nagovorili tudi podžupanja Maja Kocjan, ki se dogodkov v Adlešičih tradicionalno udeležuje – kot pravi sama, z največjim veseljem ter predsednica sveta KS Urška Kuzma, nekoč folkloristka. Kulturnega dogodka se je udeležil tudi drugi podžupan Jaka Birkelbah. Kot vedno pa se je na odru v različnih vlogah največkrat pojavila nepogrešljiva Tončka Jankovič (Miljekova).
Povsem na koncu smo vsi nastopajoči skupaj z občinstvom zapeli splet ponarodelih pesmi izpod peresa naše pokojne krajanke Fanike Požek (Kraljeve iz Dolencev), ki je lani dobila tudi zasluženo obeležje na stavbi OŠ Adlešiči. Začeli smo z njenim prvencem, za katerega je glasbo napisal in ga izvajal Lojze Slak.
Večer smo nastopajoči skupaj z gosti nadaljevali pozno v noč. Ob tako številnih glasbenikih in pevcih smo lahko pogumno zapeli vsi – tudi župnik Janez Žakelj in kaplan Janez Meglen.
* Adlêšičko prèlo od nekdaj
E-novice · Dolenjska
