Arhiv DL

Povzročila je nemir v takratni družbi in je bila deležna tudi mnogih kritik. Pokopi pomorjenih in zdaj izkopanih trupel, tudi romskih, še niso bili opravljeni niti do današnjega dne ...

To našo »sramoto« so javno predstavili štirje SDS-evropski poslanci, z Romano Tomc na čelu, v Bruslju. »Razgrnili« so jo pred drugimi evropskimi poslanci, tudi pred potomci italijanskih, nemških, madžarskih in NDH okupatorjev, ki so med drugo svetovno vojno razkosali Slovenijo na štiri dele in za seboj pustili veliko trupel. Dokazovali so, da bi nas moralo biti Slovence in našo vlado sram pred evropsko javnostjo, ker še nismo rešili težav s prekopi.

Tudi v nekaterih drugih evropskih državah, v katerih so se zgodili v zadnji svetovni vojni in po njej še veliko hujši zločini nad prebivalci in posebej nad Romi, so šele pred nekaj leti začeli postavljati spomenike in priznavati umore ali genocid. Priznali so poboje, niso pa se posebej opravičevali v Bruslju. Nekaj znanih primerov:

•          V Avstriji na Gradiščanskem so leta 1984 odkrili spomenik umorjenim Romom in postavili nekaj spominskih plošč na Dunaju, v Linzu in v Salzburgu. 
•          Nemci so priznali šele leta 1982 genocid nad Romi, ki so jih v taborišča pripeljali iz 14 držav. Ubitih naj bi jih bilo okoli vsaj 500.000, dokončne številke pa še niso znane. Šele leta 2012 so tudi oni postavili spomenik romskim žrtvam v Berlinu.
•          Na Norveškem se je cerkev šele leta 2000 javno opravičila Romom, saj so že v prejšnjem stoletju prepovedovali sklenitve romskih porok in uporabo romskih priimkov, romske ženske so prisilno sterilizirali, otroke pa oddajali v rejništva. Po letu 2002 so sklenili dogovor o sodelovanju vlade z romskim združenjem.
•          V Sloveniji obstajajo podatki, da so se med 2.svetovno vojno odpeljali Nemci 77 dolenjskih Romov v taborišče Auschwitz, skoraj vsi so končali življenje v plinskih celicah, preživeli so samo štirje. V arhivih so zabeleženi tudi večji pomori vsaj 170 Romov na slovenskih tleh. Partizani so osumili Rome ovaduštva, zato so jih pokončali v Gabrju pri Mačkovcu, v soteski Iške, pod Krimom, v bližini Sodražice in v Kanižarici pri Črnomlju.

O nujnem pokopu izkopanih trupel sta spregovorila letos msgr. Stanislav Zore pri maši na Brezjah ter tudi msgr. dr. Andrej Saje pri maši pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu. Posebej sta se zavzela tudi za pokop izkopanih trupel ubitih Romov.

To ni bila »najboljša priložnost«, da bi lahko spregovorila tudi o tem, da je zlasti v dolenjskih gozdovih in na nedostopnih mestih zagrebenih še na desetine ostankov romskih trupel. V preteklosti, že od časov Marije Terezije dalje, je ponekod veljala prepoved o pokopu brezbožnih Romov v posvečeni zemlji, znotraj ali zunaj pokopaliških zidov.

V starejših krstnih, poročnih ali mrliških knjigah, ki jih hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, praviloma ni vpisanih romskih prebivalcev, saj niso bili krščeni, ne cerkveno poročeni in ne cerkveno pokopani. Izjeme so le v primerih, ko se je kdo od »krščenih civilov« pociganil in je imel otroke z Rominjo. (Vir: Župnija Prečna, v katero je spadalo večje število Romov).

Na Dolenjskem je zgodovina pokopavanja Romov prepletena z družbenimi, verskimi in lokalnimi praksami, ki so se spreminjale skozi čas. Prepoved pokopa na pokopališčih je bil širši del diskriminacije romskih ljudi. To so bile predvsem lokalne odločitve.

Obstajajo arhivski podatki orožnikov in pozneje miličnikov, ki dokazujejo, da so pogosto morali preprečevati Romom iskanje nedostopnih krajev (pod kamenjem, v poraslih goščah, na drugih nedostopnih mestih), kamor so lahko zagrebli trupla pokojnikov, da bi bila varna pred gozdnimi živalmi in zvermi.

Zdaj je vse drugače. Škofija Novo mesto aktivno skrbi za pastoralo Romov, vključno s pogrebi in podeljevanjem zakramentov. Je Škofijski referat za pastoralo Romov, ki koordinira obiske romskih naselij in skrbi za duhovno oskrbo Romov. Vikar Peter Kokotec in diakon Matic Vidic počasi vplivata s svojim delovanjem predvsem na mlajše Rome in njihov miselni svet, verovanja ter odnos do dela in tuje lastnine. Odpeljala sta jih tudi že na božjo pot v Medžugorje in na Brezje.

· Kronika

Romski misijonar Matic Vidic: ''Od rojstva tisti, ki smrdijo, kradejo in lažejo''

Nekateri občani pravijo v šali, da bo boljše v prihodnosti že to, če se bodo Romi naučili vsaj 7. in 10. božje zapovedi: (Ne kradi in Ne želi svojega bližnjega blaga) in ju bodo končno tudi spoštovali.

Marija Padovan, Novo mesto