B. G.

Potomec slovenski izseljencev: očeta Martina Žuglja iz Krivoglavic in matere Marjete (ameriško: Margaret Maria) iz Dobravic v Beli krajini je postal uspešen inovator in poslovnež v Ameriki.

Oče Martin je emigriral v ZDA 1913 leta, da pripravi vse potrebno za prihod zaročenke, kar se je potem zaradi pričetka Velike vojne lahko zgodilo šele leta 1920. Takoj sta se poročila, saj je Martin že pridobil državljanstvo ZDA. Starša sta bila vse življenje samozaposlena – z lastno trgovinico.

Victor je tako kot večina tamkajšnjih Slovencev obiskoval osnovno šolo pri sv. Vidu in na East Tech, maturiral pa na srednji šoli v Collinwoodu (tako kot Slovenci: kontraadmiral William Petrovič, pisatelj Frank Mlakar in metalurg, izumitelj John Šešek Nielsen). Nato je šel na usposabljanje za vojnega pilota in sodeloval v II. svetovni vojni. Z ženo Jacqueline Olattasta imela pet otrok: Mary Beth, Donalda, Thomasa, Jean Lamberta in Johna.

B. G.

V letih 1946-1960 je ob delu študiral na strojni šoli Fenn. V obdobju od srede 50-ih do druge polovice 80-ih let je uspešno registriral 18 patentov za stroje v tiskarstvu in knjigoveštvu. S tem je naredil pravo revolucijo v knjigoveštvu, saj je patent iz leta 1972 omogočil vezavo 8.500 knjig na uro, ali kot Američani radi rečejo: »izdelal je najhitrejši knjigoveški stroj na svetu«.

V bliskovito rastočem podjetju Macey kjer je delal se je letni promet iz 10 milijonov dolarjev povečal na 2 milijardi dolarjev. Upokojil se je 1990 leta (star 74 let) kot vodja inženiringa v podjetju Harris-Seybold Macey Plant in najuspešnejši inovator v tiskarski industriji.  Njegov hobi je bilo tudi letalsko modelarstvo: letala je izdeloval in jih radijsko vodil, ukvarjal se je tudi z jadralnim letalstvom. Tudi sicer je veljal za zelo spretnega in naj ne bi bilo stvari, ki je ne bi znal popraviti.

B. G.

Victor je imel tudi štiri sestre in starejšega brata Martina, ki je bil tudi zelo uspešen na svojem področju dela.

· Kronika

Ljudje ob Kolpi: Martin Žugelj

Slovenije in Bele krajine se je vedno spominjal kot »svojega starega kraja«. Umrl je v 91. letu starosti in preživel dva od svojih otrok.

Delo bratov Žugelj je v ZDA podrobno opisal izseljenec dr. Edi Gobec.