Splet

Marja Vera Blagotinšek se je rodila v Metliki v družini sodnega uradnika Franca Blagotinška in matere Amalije (rojene Omerzel). V času, ko je morala v šolo, se je družina zaradi očetove službe že preselila v Trebnje, dokončala pa jo je v Celju. Tu se je leta 1939 vpisala v gimnazijo, a je zaradi izključitve 1943 leta ni uspela dokončati. Vzrok izključitve je bila kršitev prepovedi javne uporabe slovenskega jezika, kaznovana pa je bila tudi z enoletnim prisilnim delom in je v Braunau na Innu delala kot služkinja. Zadnje vojno leto je preživela doma v Šempetru, po koncu vojne pa je uspela dokončati gimnazijo in leta 1947 maturirala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto – smer slavistika in po dveh letih rednega študija tega nadaljevala ob delu, ko se je kot kulturna urednica zaposlila na Pionirskem listu (1949-1951). Študija ni zaključila, saj se je posvetila svojim trem otrokom in službi.

Splet

Opravljala je delo korektorice pri Ljudski pravici, bila sourednica Pionirja in Cicibana, nato še članica uredništva Mladega sveta. Pisala je za radio in televizijo in objavljala v revijah: Filmska kultura, Filmska kultura mladih, Naši razgledi, Otrok in družina in Filmska revija Leta 1956 se je zaposlila na RTV Ljubljana in s prekinitvijo v letih 1962-1965, ko je bila profesionalna sekretarka Konference za družbeno aktivnost žensk tam ostala do upokojitve 1986 leta. Na RTV je opravljala različna dela, nazadnje je bila odgovorna urednica kulturno-umetniškega programa, kjer je ustvarila veliko družbeno angažiranih oddaj. Ustvarila je vrsto družbeno angažiranih in odmevnih oddaj, tudi: Družinski magazin (1958–62), V nedeljo popoldne (1963), Pionirski TV mozaik (1965–66), Govorijo dijaki (1966), Bela jutra (1969), Slovenija (1980), Medij monstrum (1984), Pripoved o stereotipnem vprašanju (1984), TV-teka (1984). Še posebej odmevne so bile: V živo (1975–80), Zrno in Bobu bob (1980–81).

Splet

Veliko je prevajala in tudi sama napisala več kot 70 pravljic, izdala pa je tudi več knjižic in slikanic, med njimi:

• Dopoldanski in popoldanski otroci, 1964,
• Andrejev lok, 1966,
• Devet sončnih dni, 1967,
• Pravljica na visokih petah, 1973,
• Praznična pravljica, 1974,
• Le petit jardin,
• Domovina je ena: Drava, Sava, Soča (zvočni posnetek).

Nekatera dela so bila prevedena tudi v druge jezike.

V sedemdesetih leti je bila tudi delegatka v republiškem zboru Skupščine SRS, v letih 1986-88 pa predsednica častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije.

Za življenjsko delo je prejela Tomšičevo nagrado.

Marja je tudi mati znanega in žal že pokojnega smučarja Tomaža Cerkovnika in babica klasičnega kitarista Jurija Cerkovnika.