Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V soboto, 27. julija 2019, ob 20. uri bo v Galeriji Božidar Jakac potekala slovesnost ob zaključku Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki 2019. Udeleženci letošnjega simpozija so kiparji Robert Canev iz Bolgarije, Bojan Mavsar iz Slovenije in Aldo Shiroma Uza iz Peruja. Avtorji se s kipi, ki so skozi cel julij nastajali na delovišču v Galeriji Božidar Jakac tematsko dotikajo človekovega odnosa do narave in varovanja planeta.

Umetniška senzibilnost zaznavanja hib, ki bremenijo kozmično ravnovesje, je stalnica v zgodovini umetnosti in je rdeča nit letošnjega simpozija v Kostanjevici na Krki. Bolgarski umetnik Robert Canev s kipom Seme – spomenik upanju v naravi v ospredje postavlja univerzalni pomen semena, kot upanja za rast in razvoj. Seme je začetek življenja in kot tak čudež. Je večno upanje, da prihaja nekaj boljšega, kar bo prispevalo k znanju in človeški rasti.

Kipar Bojan Mavsar se je s kipom Varuh časa naslonil na zgodovinski pomen prostora. Skozi simbolni pomen meniha kot varuha časa izpostavlja kontemplativnost meniških redov, ki dojemajo prostor in čas odgovorno in v večni sinhroniciteti. Če ne bomo znali ponotranjiti teh znanj, nam bo čas odmerjen skupaj s svetom, ki drvi v prepad, potekel.

Podobno sporočilo, kot oba njegova kolega kiparja, nam daje tudi perujski kipar Aldo Shiroma Uza s kipom Plujemo skupaj. Ko govorimo o upanju in uravnovešenosti, torej srednji poti, ki jo moramo prehoditi, da ohranimo ta planet zanamcem, je ključno, da to počnemo vsi skupaj, tako kot je to nekoč počel Noe s svojo Arko.

Kipi nastali na letošnjem simpoziju bodo umeščeni na različnih lokacijah v Kostanjevici na Krki ter tudi izven nje. V park skulptur Galerije Božidar Jakac bo umeščen kip Bojana Mavsarja in eden od treh elementov kipa Roberta Caneva, druga dva bosta postavljena v vasi Ratež pri Novem mestu. Kip Alda Shiroma Uze bo umeščen v kostanjeviškem mestnem jedru, ob izlivu Studene v Krko, kjer se ureja interakcijski otroški park.

KRATKE BIOGRAFIJE UDELEŽENCEV

Robert Canev, Bolgarija

Robert Canev je rojen l. 1963 v Gabrovem v centralni Bolgariji. Leta 1987 je diplomiral na likovni akademiji v Sofiji. Od leta 1991 je član bolgarskega združenja likovnih umetnikov. Večinoma ustvarja v lesu in se udeležuje kiparskih simpozijev po Evropi. Od leta 2004 je zaposlen na kiparskem oddelku likovne akademije v Sofiji kot izredni profesor. Živi in ustvarja v Sofiji.

Bojan Mavsar, Slovenija

Bojan Mavsar je rojen l. 1957 v Brežicah, otroštvo je preživel v Krškem. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je leta 1993 diplomiral in leta 1996 magistriral iz kiparstva pri profesorju Dragu Tršarju. Je član Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Zaposlen je v gledališkem ateljeju SNG Opera in balet Ljubljana. Živi in ustvarja na Vrhniki, kjer vodi Malo mestno galerijo Vrhnika.

Aldo Shiroma Uza, Peru

Aldo Shiroma Uza je rojen l. 1975 v Limi, Peru. Leta 1997 je diplomiral iz kiparstva na zasebni fakulteti v Limi. Leta 2008 je magistriral na Politehniški fakulteti v Valencii na temo skulpture v javnem prostoru. Deluje kot svobodni umetnik in se udeležuje kiparskih simpozijev po celem svetu.

O SIMPOZIJU:

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki poteka od leta 1961 in velja za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu. Zasnovala sta ga slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, po zgledu simpozija v St. Margarethnu na Gradiščanskem. Prvi simpozij je potekal na dveh deloviščih, v Kostanjevici na Krki in Seči pri Portorožu. Leta 1964 se je vzpostavilo delovišče v Ravnah na Koroškem in leta 1967 v Mariboru. Za vsako izmed delovišč je bil izbran material, ki je značilen za posamezno področje. V Kostanjevici na Krki je kot material uporabljen hrastov les, v Seči pri Portorožu kamen, v Ravnah na Koroškem jeklo in v Mariboru beton.

Enomesečnega simpozija v Kostanjevici na Krki, ki od leta 1998 poteka bienalno, se udeležujejo kiparji z vsega sveta. Skulpture nastale na simpozijih so na ogled v Parku skulptur Forma viva, ki bogati okolico Galerije Božidar Jakac in v mestu Kostanjevica na Krki.

Mateja Kavčič: Vezi

Odprti atelje v Galeriji Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

do 31. julija 2019

Še do 31. julija si lahko ob obisku Galerije Božidar Jakac ogledate razstavo slikarke Mateje Kavčič – Vezi, ki je nastala v sklopu projekta Odprti atelje. Mateja Kavčič cel mesec julij ustvarja v priložnostnem ateljeju, ki se nahaja v neobnovljenem delu zahodnega krila galerije. Obiskovalci lahko obiščejo umetnico pri delu, si ogledajo razstavo v ateljeju, v sklopu projekta pa je potekalo tudi več delavnic za otroke ter medgeneracijska delavnica v sredo, 17. julija, na kateri so udeleženci z umetnico pletli kite iz trav. Dogodek sta s koncertom obogatila Ana Kravanja in Samo Kutin.

O razstavi Vezi

Pletenje kit - vezi iz močvirskih trav Mateje Kavčič lahko asocira na spletanje las, nežnost, skrbnost, ljubezen, odnos matere in hčere ... na usklajenost naših prednikov z naravo. Dolge kite simbolizirajo tok naših življenj, prikazujejo živost in pomembnost same poti, srečevanj, spletanj vezi in zvez. Pa tudi našo senzibilnost, krhkost, ranljivost in minljivost. Zelena barva trav predstavlja življenjski sok, žile narave, je živa kot voda, vir in pogoj življenja, predstavlja večen tok časa.

V današnji »kibernetski« potrošniški družbi se nam ponujajo neprimerne, negativne, lažne, nenaravne vezi. Ne ločimo več, katere so dobre za nas in katere bi bilo bolje pretrgati. Popkovnice povezane z naravo postajajo pri marsikomu povsem oslabele, raztrgane ali jih sploh ni več...

Umetnica v svojih projektih vzdržuje vez z naravo. To svojo izkušnjo je, kot neke vrste naravno umetniško terapijo ali vsaj kot pozitivno lepo doživetje za vsa čutila, ponudila obiskovalcem odprtega ateljeja v Galeriji Božidar Jakac, ki ob vstopu v atelje vsaj za trenutek pozabijo na vse svoje tegobe, se sprostijo, umirijo in začutijo domačnost, sproščenost, radost - pra-vez z naravo ter se spomnijo, da se zadovoljstvo skriva v preprostih stvareh.

Atelje je odprt še do 31. julija. Obisk je možen v urah delovanja galerije (tor-ned med 10. in 18. uro, v petek in soboto do 20. ure).