Osebni arhiv N. F.

Čakajoč na vlak iz daljav, ki je na poti v Belo krajino seveda krepko zamujal, sem na eni izmed železniških postaj – bil je vetroven četrtkov dopoldan v središču dolenjske prestolnice – ujel zanimiv pogovor.

Dami srednjih let sta se živahno menili, ena izmed njiju pa je ravno hitela v »tisti najboljši frizerski salon« v mestu ob Krki. »Saj veš, tam, kjer z mamo striže tisti čedni mišičasti mladenič. Videti je kot športnik, pa še zelo prijazen sogovornik je. Poznam starše – doma so iz Križevske vasi pri Metliki,« je dejala.

Ta podatek me je takoj pritegnil. Križevska vas. Hm. Tam je doma Tone Černič – kdo ga v Metliki ne pozna? Ob prvi priložnosti sem stopil k Tonetu. »Neki vsestranski fant je iz vaše vasi,« sem začel, »ki je menda frizer v Novem mestu, povrhu pa ga na vse pretege hvalijo celo na ulici.«

Tone se je nasmehnil in brez oklevanja odvrnil: »Ja, to je moj vnuk Žan. Čuj, bil je nadarjen športnik, obetala se mu je lepa nogometna kariera. Žogo je brcal v Krškem in Novem mestu, pri Gorici in Triglavu. Preizkusil se je tudi v Italiji in Avstriji. Ko je obesil kopačke na klin, pa je zajadral v povsem drugačno športno zvrst – postal je bodibilder. In to zelo uspešen.« 

Dedi Tone je ponosno žarel in biografijo 22-letnega mladeniča dopolnil tudi z igranjem na harmoniko v otroških letih in talentom za, kot je dejal, vse drugo.

Osebni arhiv N. F.

Športnik po duši

»Dedi mi je vzornik. V vsem me spodbuja,« mu pritrdi Žan in doda, da po koncu nogometne poti – pestile so ga poškodbe – ni mogel mirovati. O bodibildingu ni vedel ničesar. V fitnes je hodil zgolj zato, da je ostal aktiven. Je športnik po duši, ki potrebuje gibanje. Nato je prišel dan, ko mu je oče predlagal, naj se preizkusi na tekmovanju v bodibildingu.

»Najprej sem ga samo gledal. Rekel sem si: Jaz pa že ne bom tisti, ki se maže z oljem in pozira na odru,« se zasmeji. Ampak oče, svojčas mož močnih pesti, bil je odličen boksar, je bil vztrajen. »In ko sem si enkrat zadal cilj, sem se odločil, da grem v to s 110-odstotno predanostjo. Rekel sem si: Pa dajmo, zakaj pa ne,« pripoveduje Žan.

V dveh letih je osvojil naslov svetovnega prvaka IBFF v kategoriji Junior Men’s Bodybuilding in postal svetovni podprvak. Pred dobrim mesecem je zmagal na Mr. Universe IBFF v kategoriji Junior Bodybuilding, na Jagodina Open v Srbiji, največjem tekmovanju v bodibildingu na Balkanu, pa je bil prvi v kategoriji Junior Men Classic Physique. Njegova zadnja tekma je bila pred kratkim na izjemno močnem tekmovanju NPC Fitparade v Budimpešti.

»Moj cilj je bil samo to, da sem v najboljši formi doslej. Ko sem stal v zaodrju med fanti, ki so bili videti tudi deset let starejši od mene, sem videl, kako telesno razviti so nekateri. Ampak treme na odru ni bilo. Vedel sem, da sem dobro pripravljen – potem pa samo uživaš.«

Na koncu se je razveselil odličnega tretjega mesta v kategoriji Junior Classic Physique, v konkurenci, ki je bila brutalna. Žanu je bila posebna čast, da je bil med sodniki tudi eden najbolj vplivnih in znanih sodnikov iz ZDA, ki sicer sodi na tekmovanju Mr. Olympia. »Še isti dan smo se z družino vrnili v Metliko. Naslednje jutro sem že treniral z očetom,« se nasmehne.

· Šport

Bodybuilding dosežki Žana Černiča

Zadnje leto med mladinci

»Marsikdo reče: Si normalen? Malo počivaj, jej vse živo. Ampak jaz treniram za dušo. To me sprošča. Kar se hrane tiče, jem zdravo hrano, takšno, za katero verjamem, da bi jo morali jesti vsi. Kar je danes ‘normalno’, zame ni zdravo, kar se še posebej vidi pri moji generaciji,« je kritičen.

Zdaj je v prehodnem obdobju, ko telo vrača v ravnovesje. S trenerjem Simonom Plajnškom, ki je vanj verjel od prvega dne, sta v stiku tako kot med sezono. Ko bo odstrt nov načrt, se začnejo priprave na prihodnje leto.

»To bo zame najpomembnejše, saj sem zadnje leto med mladinci. Prihodnje leto bi rad nastopil vsaj na štirih večjih tekmah, tudi zunaj Evrope, a to je finančno zelo zahtevno: potovanja, prijavnine, prenočišča, odsotnost iz službe … Ni majhen zalogaj. Ampak želim si to,« je optimističen Žan.

· Šport

Županja sprejela športnike z izjemnimi rezultati

Med salonom in fitnesom

In kako vse to usklajuje eden tistih mladih Belokranjcev, ki združujejo dve popolnoma različni poti: visoko disciplino bodibildinga in delo v frizerskem salonu v Novem mestu?

»Težko, priznam. Zadnje tedne pred tekmo je naporno: frizirati, biti zbran, stati na nogah, se pogovarjati s strankami … hkrati pa trenirati po štiri ure na dan in skoraj nič jesti. Kdor tega ne doživi, težko razume. Včasih imam res malo energije, a ne želim, da stranke dobijo občutek, da sem na psu. Trudim se biti nasmejan in pozitiven,« pove Žan.

V salon pogosto prihaja s posebno spremljevalko – torbo, polno obrokov. »Jem šestkrat na dan. Včasih vse obroke pojem kar v salonu. Zmeraj si vse skuham sam. Stranke morajo včasih počakati minutko, da pojem. Ampak me podpirajo, spremljajo moje tekme, sprašujejo, pokažem jim medalje in pokale. Tako nam čas hitreje mine in res uživam v tem delu. Seveda brez moje zlate mamice, s katero imava frizerski salon, vsega tega ne bi bilo.« 

Večina tistih, ki ga vidijo v fitnesu, si sploh ne predstavlja, da Žan barva, dela pramene, riše z britvico po glavi, kodra lase in dela frizure s takim telesom. »Ampak meni je lepo. Rad sem v salonu. In mislim, da to stranke začutijo.«

Čisto ob koncu pogovora je dodal še, da je neko stranko zelo zanimalo tudi, zakaj so bodibilderji na tekmovanjih temno pobarvani. »Zato, ker temna barva pod močnimi lučmi bolje poudari mišice, sence in definicijo, hkrati pa izenači videz tekmovalcev in ustvari močnejši kontrast na odru,« ji je natančno razložil.