Mnogi so se varstvenemu dodatku odpovedali. Bo kmalu drugače?
##IMAGE-3592774##
Leta 2012 je začela veljati nova socialna zakonodaja, s katero je varstveni dodatek postal pravica s področja socialnega varstva in ne več s področja pokojninskega sistema. Ocene ministrstva kažejo, da se je okoli 13 tisoč ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo, v glavnem zaradi navezanosti na nepremično, po navadi kmetijo, saj niso hoteli obremenjevati svojih potomcev oz. dedičev premoženja, ki so morali, če niso socialno ogroženi, prejemek vrniti oz. se je zapuščina za ta znesek omejila.
Da se je tako v praksi res dogajalo, povedo številke - varstveni dodatek je decembra 2011 prejemalo 46.752 ljudi, decembra 2012 pa le še 10.217, kar je 78 odstotkov manj. Kot so mnogi opozarjali, se je kakovost življenja starejših v Sloveniji tudi zato slabšala, velik je problem revščine med starejšimi - po podatkih Inštituta za socialno varstvo je lani kar 40 odstotkov starejših od 65 let, ki živijo sami, tvegalo revščino.
ZAKAJ MEJA 120 TISOČAKOV?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zdaj zadeve popravlja. Predlagalo bo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120 tisoč evrov. Na drugačen način predlagajo tudi upoštevanje premoženja kot dejavnika za pridobitev upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120 tisoč evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjajo pa tudi vračilo teh pravic. V predlogu je, da se zaznambe za nazaj umaknejo, dolgovi iz preteklosti pa seveda ostajajo - že zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali. A tudi meja 12 tisočakov ne bo vedno odločujoča - zaradi specifičnih situacij na terenu bodo socialni delavci imeli diskrecijsko pravico, da tudi posameznikom oz. družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. »Vendar pa je v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš," pojasnjuje ministrica, ki računa, da bodo spremembe lahko začele veljati z novim letom.
In kako so spremembe iz leta 2012 zaznali na terenu, npr. v Centru za socialno delo Sevnica?
Po podatkih Centra za socialno delo Sevnica pri njih varstveni dodatek prejema okrog 90 prejemnikov, se je pa njihovo število z uveljavitvijo nove zakonodaje znatno zmanjšalo. »Odpovedali, so se mu zlasti tisti, ki niso želeli obremenjevati premoženja. Drugi najpogostejši razlog neupravičenosti do varstvenega dodatka pa je neurejeno vprašanje preživljanja z otroki, ki so skladno z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni po svojih finančnih možnostih pomagati staršem pri preživljanju,« pravi Tania Podrug, socialna delavka na CSD Sevnica.
Pri obravnavi starejših oseb na različnih področjih dela centra opažajo, da večina starejših živi skromno, z nizkimi prejemki. Še vedno se mnogi, ki do varstvenega dodatka niso več upravičeni ali pa ga ne želijo uveljaviti, občasno ob finančnih stiskah zglasijo pri njih. »Ti potrebujejo posebno podporo – dodatne razlage zakona in tudi občasno izredno denarno pomoč v situacijah, ko s svojimi prejemki ne zmorejo preživeti« ugotavlja Podrugova in dodaja, da predlagane spremembe zakonodaje podpirajo, »vendar bi morale biti pripravljene premišljeno, saj so dosedanje - zelo pogoste spremembe - med ljudi, zlasti starejše vnesle veliko nezaupanje. Predvidena sprostitev razpolaganja s premoženjem prinaša dosedanjim prejemnikom varstvenega dodatka in denarne pomoči razrešitev mnogih zagat, saj premoženja zaradi vpisane zaznambe niso mogli prodati in si s tem zagotoviti preživetja za določeno obdobje.
