Šentjernejski gasilci povedali, kaj potrebujejo
Gasilci so vedno prvi poklicani pri naravnih in drugih nesrečah, prvi hitijo na intervencije, prvi rešujejo ljudi in premoženje ter gredo v bok s policijo, Civilno zaščito in vojsko. Vse to počnejo radi in iz srca, a brez dobre opremljenosti ne gre. In ta je v večini prostovoljnih gasilskih društvih problem, ravno tako prostorska stiska v gasilskih domovih. Prav pri financiranju se upravičeno počutijo prikrajšane.
To so bile teme, ki so jih včeraj zvečer izpostavili tudi šentjernejski prostovoljni gasilci iz desetih PGD, ki delujejo v okviru Gasilske zveze Šentjernej. Na povabilo županskega kandidata Franca Hudoklina so se skupaj z občinskim štabom CZ zbrali v gasilskem domu v Gorenjem Vrhpolju ter se srečali z direktorjem Uprave za zaščito in reševanje RS Darkom Butom, namesto napovedanega obrambnega ministra Karla Erjavca (manjkal je iz zdravstvenih razlogov) pa je prišel podsekretar v kabinetu ministra Gregor Valentinčič. Spregovorila sta tudi poveljnik GZ Šentjernej Jože Grubar in Martin Lužar, regijski poveljnik GZ Slovenije za Dolenjsko.
Martin Lužar je predstavil problematiko z regijskega nivoja, in dejal da je financiranje PGD preveč prepuščeno lokalnim skupnostim in županom, podpora je odvisna od njihovega posluha za gasilstvo. Sicer pa se tudi druga gasilska društva ubadajo s prostorsko stisko in težavami z opremo, in Šentjernej ni izjema.
Domovi premajhni, oprema draga
Da so sedanji gasilski domovi, grajeni pred petdesetimi in šestdesetimi leti, za sedanje potrebe premajhni, pogosto tudi prevlažni, je menil poveljnik GZ Šentjernej Jože Grubar, ki je podrobno opisal razmere.
"Oprema se dopolnjuje, kupujemo nova vozila, čolne, vse to je treba shranjevati, vzdrževati. Premajhni so prostori za izobraževanja," je dejal in omenil, da npr. v Šentjerneju čoln za primere poplav shranjujejo kar v drvarnici, star kombi že dve leti stoji kar pred domom, bal s PVC folijo nimajo kje imeti… Tudi pri opremi so potrebe velike - zaščitna obleka npr. stane okrog 800 evrov, za intervencijo pa je treba vsaj osem do devet operativnih gasilcev, ki jo morajo imeti. A obleka tudi hitro zastara. Inšpektor jim je denimo lani rekel, da zaradi poteklih rokov v njej ne smejo več na intervencijo. Pa gredo na svojo odgovornost. Tudi s kombijem, starim enajst let, otrok ne smejo več voziti na tekmovanja.
"Gasilci vse rešujemo z dobro voljo, a tudi lokalna skupnost in država nam morata bolje prisluhniti, sicer bo te zgodbe lepega dne konec," je odkrito povedal Grubar.
Nova finančna perspektiva
Darko But z Uprave za zaščito in reševanje RS je z zanimanjem prisluhnil šentjernejskim gasilcem in poudaril, da jih razume in da se trudijo za izboljšanje pogojev, tako z novo zakonodajo kot sicer. "Na ravni države žal ni pravne podlage za sofinanciranje gasilskih domov, to je stvar lokalne skupnosti," je dejal in dodal, da vsako leto občine dobijo iz požarnega sklada 70 odst. le za investicijske transfere, torej za opremo. Prizadevanja, da bi gasilci robo nabavljali brez DDV-ja, niso obrodila sadov, saj evropska direktiva tega ne dopušča. Zato razpisujejo sredstva za sofinanciranje nabave za opremo med 16-imi in 24-imi odstotki, in letos bo morda za to še več denarja.
Priložnost vidi tudi v novi finančni perspektivi, gasilskim zvezam oz. društvom pa svetuje, da pripravijo projekte za gradnje in obnove gasilskih domov, kar bo po letu 2020. "Predsednik vlade in obrambni minister imata posluh za gasilstvo,"je zagotovil But.
"Dom v Šentjerneju bo leta 2020"
"Zavedam se, kaj pomeni odgovornost zagotavljati požarno varnost za celotno občino, kaj pomeni gasilstvo. Za vseh deset gasilskih društev je treba iskati najboljše rešitve, zlasti za osrednje občinsko PGD Šentjernej, ki nujno potrebuje nov gasilski dom. Šentjernej ima vse več industrije in drugih objektov, v gasilstvo prihaja nova tehnika in avtomobili, problem je prostor. Če bom župan v prihodnjem mandatu, mora leta 2020 v Šentjerneju stati nov gasilski dom," je poudaril Franc Hudoklin.
Povedal je še, da se je treba iti nemudoma pogovarjati z vodji glavnih podjetij v Šentjerneju - omenjena so bila Podgorje, Arex, Krka - saj si tudi ti želijo boljšo požarno varnost in so zanjo gotovo tudi pripravljeni kaj prispevati.
Hudoklin je na vprašanje Erika Tekstorja iz PGD Šentjernej, zakaj že v svojih prejšnjih 20 letih županovanja ni poskrbel za nov gasilski objekt ter namenjal tri odstotke iz občinskega proračuna za gasilstvo, kot je priporočilo, ampak le pol, dejal: "Gasilska zveza je vedno dobila denar za vsa društva na podlagi pogodbe, pa tudi za ostale določene zadeve, če je bila prošnja. Glede doma pa bi se bilo treba natančno dogovoriti, kaj želimo in za koliko ter naložbo finančno razdeliti: koliko bo dalo društvo, lokalna skupnost in sponzorji. Lokalna skupnost vsega pač ne more. Seveda sem delal tudi napake in zdaj jih želim popraviti."
Da je nov gasilski dom v Šentjerneju, ki bo služil tudi GZ, CZ, RK in morda še komu, nujen, je dejal tudi predsednik PGD Šentjernej Gregor Kos. Povedal je, da se primerna lokacija še išče, tudi finančna ocena še ni jasna, a okrog 750 tisoč evrov bo gotovo treba zbrati. "Gasilci se prvi teden po volitvah, pa kdorkoli bo že župan, napovedujemo na sestanek," je dejal.
Hudoklin komentira poročilo KPK
Kandidat za župana Franc Hudoklin je ob koncu novinarske konference pokomentiral dokumentacijo, ki so mu jo v teh dneh predali predstavniki nadzornega odbora (NO) Občine Šentjernej, in sicer odstop prijave oz. ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije v zvezi s sumom negospodarne oz. nesmotrne porabe sredstev iz občinskega proračuna pristojnemu organu, to je NO. Komisija je maja leta 2016 prejela prijavo znanega prijavitelja z očitkom o domnevnih nepravilnostih pri najemanju odvetniške družbe za revizijo podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter revizijo sklepanja najemne pogodbe za poslovne prostore občine.
"Dokumentacijo sem preučil in vidim, da KPK ni kar tako zavrnil oz. dal v presojo stvari nazaj NO kot pristojnemu organu. Moti me, da so na občini 12.11., ko so to dobili s KPK, malo zamolčali. Gre za neke manjše nepravilnosti pri odločanju zlasti pri odvetniških storitvah in cenah. Moti me, da ena prijava za kriminalistično zadevo obsega skoraj 30 tisoč evrov z občine Šentjernej - gre torej za občinske prostore in za čistilno napravo, in sicer v prid odvetniški pisarni za 28 tisoč evrov. Po zbranih podatkih je Občina Šentjernej v dveh letih in pol za odvetniške storitve dala preko 140 tisoč evrov, kar je izredno veliko. Še zlati, ker ima občina dva pravnika in bi se lahko posluževala njiju. Res pa je, da v mojih petih mandatih, ko smo imeli le enega, smo tudi koristili zunanja pravna svetovanja, česar sami nismo mogli reševati. Kar naprej poslušamo, da denarja ni in če bom župan, bo treba biti racionalen, tudi pri pravniških zadevah."
Očitek o veliki porabi za pravna mnenja in revizije je občini podalo tudi Računsko sodišče RS v revizijskem poročilu, o čemer smo že poročali. Na občini Šentjernej menijo, da je bila zunanja pomoč v nekaterih primerih nujna, da so lahko uspešno zastopali svoje pravice v smislu gospodarnosti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
