I. V.

Mestna drevesa so dragocena. Poleti dajejo senco in hladijo ulice, proizvajajo kisik in našo okolico delajo lepšo. Še ne tako dolgo nazaj je bila stara novomeška moška bolnica obdana z drevesi, ki pa jih je čedalje manj. Prd kratkim je slovo vzelo še eno, dragoceni ginko. Požagali so ga. Zakaj?

Obnova nekdanje moške bolnice je za Splošno bolnišnico Novo mesto velika in zahtevna naložba. V njej je nazadnje deloval interni oddelek, po prenovi pa bo tu negovalni oddelek s 65 posteljami, nekaj postelj bo namenjenih tudi paliativni oskrbi bolnikov. Gre za celovito prenovo 130 let stare stavbe, ki jo je na posestvu za gradičem Mostek leta 1892 začel graditi in 1. januarja 1894 odprl red usmiljenih bratov iz Gradca. Ob odprtju 1. januarja 1894 je imela moška bolnica 22 postelj, štiri leta pozneje, po končani nadzidavi, pa jih je dobila še dodatnih 80. Leto 1894 šteje za »rojstno« leto novomeške bolnišnice.

Obnoviti tako staro stavbo in v njej urediti sodobno bolnišnico je precej zahtevnejši in dražji projekt kot gradnja bolnišnice v novi stavbi. Prenovo so začeli predlani spomladi. Ta je zelo zahtevna, saj je objekt spomeniško zaščiten, treba je bilo urediti statično in protipotresno varnost, kar je projekt precej podražilo. Med prenovo stalno odkrivajo nova nepredvidena dela, poleg tega pa so prenovo začeli v času, ko je bilo na trgu zelo težko dobiti izvajalce in so cene del v gradbeništvu strmo naraščale. Končna cena prenove se bo tako ustavila pri približno 17 milijonih evrov, skupaj z zunanjo ureditvijo pa bo končana predvidoma septembra, je zagotovila direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan.

Potem ko so lani do konca leta končali večji del gradbenih del, trenutno v stavbi potekajo obrtniška dela. Z negovalnim oddelkom bo rešena velika težava. V njem bodo svoj prostor našli bolniki, ki so končali akutni del zdravljenja, a še naprej potrebujejo posebno nego, ki jim je na domu svojci ne morejo omogočiti, na oddelkih, na katerih so se zdravili, pa postelje potrebujejo za nove bolnike. Rešitev zanje bi bila sicer lahko tudi njihova namestitev v domovih starejših občanov, ki pa so prepolni in jih tarejo tudi težave s pomanjkanjem kadra.

Ginko - živi fosil

Ginko je živi fosil, saj je po zgradbi skoraj enak prek 200 milijonov let starim fosilnim ostankom. Domovina ginka je Kitajska. V naravi je skoraj izumrl, veliko pa ga gojijo v samostanskih ter drugih vrtovih in parkih – zaradi njegove estetske in zdravilne vrednosti.

Podiranje še zadnjega drevesa pred južno fasado nekdanje moške bolnice je marsikoga zmotilo, a tokrat ne gre za samovoljo investitorja. »Nekako smo vedeli, da ta ginko na tem mestu verjetno ne bo preživel. Na projektni ravni smo ga še varovali, na izvedbeni ravni pa je postalo jasno, da se ne bo izšlo. Drevo namreč raste v neposredni bližini bolnišničnega povezovalnega tunela, ki ga bodo odprli in obnovili, saj ga kljub novi funkciji za delovanje prenovljenega objekta še vedno potrebujejo. Tudi če bi drevo pustili, bi mu spodkopali koreninski sistem in ga tako posredno ubili. Tako je bilo tudi z rdečelistno bukvijo v neposredni bližini, ki se je posušila, potem ko so pred leti pet metrov od debla položili kanalizacijsko cev. Tako bi se zgodilo tudi tukaj. Zahtevali bomo nadomestno zasaditev čim večje sadike drevesa v neposredni bližini mesta, na katerem je rastel ginko in katere bo novo drevo lahko dobro uspevalo ter preživelo vse nas,« je o poseku sicer spomeniško zaščitenega ginka povedal Mitja Simič iz novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.