##IMAGE-3758685##

Nedavna tragična utopitev fanta na Soči nas je opomnila, da si rek ne delimo le ljudje in živali, ampak da na njih pomembno vlogo igrajo tudi energetski objekti. Samo na spodnji Savi deluje pet hidroelektrarn, v kratkem naj bi zgradili še šesto, zato smo se pozanimali, kako je za varnost ljudi, predvsem ribičev in čolnarjev, poskrbljeno na tem odseku naše največje reke.

Sava že pred gradnjo omenjene verige hidroelektrarn ni tekla po svoji naravni strugi, saj je bila v preteklosti močno spremenjena in regulirana. To pomeni, da se je iz relativno široke in mirne reke s številnimi otoki ter meandri spremenila v raven, ozek vodotok z velikimi hitrostmi. Prve regulacije Save so bile izvedene že v 19. stoletju, ključne pa v 60. letih prejšnjega stoletja. Umetna tvorba vodnate reke s povprečnim pretokom skoraj 250 kubičnih metrov na sekundo zaradi tega predstavlja smrtno nevarno reko za vsakogar, ki stopi v njeno korito, opozarjajo v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki ima koncesijo za energetsko izrabo spodnje Save in upravlja s štirimi hidroelektrarnami med Boštanjem in Brežicami.

V nasprotju z reko Krko, ki ima tudi številne jezove, ki upočasnijo njen tok in je primerna za kopanje, je Sava hudournik z velikimi padci, zato je, kot pravijo v HESS, na reguliranem odseku primerna edino za proizvodnjo električne energije. »Novi jezovi dejansko pomenijo umiritev reke in akumulacije same, in če se vsi držijo navodil, ne predstavljajo posebne nevarnosti. Seveda pa nevarnost pod zadnjo hidroelektrarno v verigi še vedno obstaja,« opozarjajo v HESS.

Kopalcev ni veliko, a vseeno veliko ljudi

Čeprav kopalcev na Savi praktično ni, to ne pomeni, da na reki in ob njej ni ljudi. Ob Savi so urejene peš in kolesarske poti, reko pa največ uporabljajo ribiči, tako z brega kot v plovilih, najde pa se tudi kak junak, ki v Savo zabrede peš. HESS upravljavcem plovbnih območij zato redno sporoča podatke o pretokih, višinah gladin, temperaturah ter informacije o obratovanju prelivnih polj in izvajanju vzdrževalnih aktivnosti, ki vplivajo na plovbno območje. Območja hidroelektrarn, kjer je plovba (in seveda tudi kopanje) prepovedano, so označena z varnostnimi tablami nad in pod elektrarnami.

Običajno dnevno nihanje vodostaja na Savi znaša manj ko pol metra, dovoljeno pa je do enega metra oz. na pretočni akumulaciji HE Brežice do 1,1 metra. Nihanje gladine reke je praviloma enakomerno na vseh hidroelektrarnah, pravijo v HESS, zapornice elektrarn pa so v večini primerov zaprte. Postopoma jih odpirajo in zapirajo le pri pretokih Save, ki so večji od 500 kubičnih metrov na sekundo.

V izrednih vremenskih razmerah, ko se pretoki Save močno povečajo, hidroelektrarne z odpiranjem zapornic postopoma znižujejo gladine pretočnih akumulacij ter tako posnemajo naravno vedenje reke. Gladina reke Save se pri tem pred vsako HE znižuje oz. za vsako HE ustrezno poviša, za to namenjena poplavna območja pa se v teh primerih napolnijo z vodo. Pri pretokih nad 2900 kubičnih metrov na sekundo na polnjenje teh območij opozorijo s sistemom za javno alarmiranje. V primerih visokih voda HESS javnost obvešča v sodelovanju z regijskim centrom za obveščanje v Brežicah. »Za območje pod zadnjo hidroelektrarno v verigi, zdaj je to HE Brežice, je lahko sprememba naravnega toka izjemno visoka in hitra, vendar nanjo nimamo vpliva, saj iz akumulacije spuščamo naravni pretok. Ko bo zgrajen HE Mokrice, bo tudi to območje bistveno bolj varno za obiskovalce, saj bo voda umirjena,« poudarjajo v HESS.

Z izjemo tragedije, ki se je 3. julija 2008 zgodila na gradbišču HE Arto – Blanca, v kateri je življenje izgubilo 13 oseb, se je edini zabeleženi izredni dogodek, povezan z delovanjem hidroelektrarn na spodnji Savi, pripetil avgusta 2017, v času gradnje HE Brežice, ko so v HESS zaradi garancijskih meritev testirali turbine z velikimi pretoki. Takrat so načrtovano povečali pretok, tako da se je dvignil nivo Save pod elektrarno. »Kljub predhodnemu javnemu obvestilu o možnosti nenadnega dviga vode nekaj kilometrov nižje v strugi reke ribič ni upošteval obvestil in je zašel v strugo reke med ribolovom ter ostal ujet na skali sredi Save. Ob tem je bila sprožena reševalna akcija, ki se je v sodelovanju z gasilci in izvajalcem testiranj uspešno zaključila. V tem primeru je bila Ribiška družina Brežice predhodno še dodatno obveščena o testiranjih in možnosti nenadnega dviga gladine. Enaka zadeva bi se lahko ponovila tudi brez našega delovanja, saj hudourniški značaj Save lahko vedno povzroči hiter dvig gladine na delu, kjer ni hidroelektrarn,« poudarjajo v HESS.

O režimu na Savi so lokalni ribiči sicer dobro podučeni in ga tudi zvečine upoštevajo, goste, ki prihajajo na njihova ribolovna območja, pa o tem tudi redno in temeljito obveščajo, so nam povedali v posavskih ribiških družinah. Se pa še vedno najde kdo, ki navodil ne upošteva in se pri tem hote ali nehote izpostavlja tveganju. »Voda ni hec. Je veliko javno dobro, a tudi velika odgovornost,« pravi predsednik Ribiške družine Sevnica Sandi Kosmač.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 13. avgusta 2020