Včeraj se je v Žužemberku sestal pokrajinski odbor Socialnih demokratov za Dolenjsko in Belo krajino, ki je za novega predsednika odbora imenoval Marjana Hutarja iz Črnomlja, pred tem pa je razpravljal o gradnji dolenjskega kraka avtoceste, načrtovanju južne cestne trase 3. razvojne osi in o partizanski magistrali. V razpravi sta sodelovala prometni minister Patrick Vlačič in Gregor Ficko, direktor državne direkcije za ceste.

Po razpravi so sprejeli naslednje zaključke: pristojni naj si prizadevajo, da bo dolenjska avtocesta zgrajena do konca junija prihodnje leto, zaradi lovljenje tega roka pa ne sme trpeti kakovost gradnje; pričakujejo, da bodo kmalu začeli graditi južno traso 3. razvojne osi, dotlej pa je treba z odstavnimi pasovi, širjenjem ceste in še kako drugače povečati pretočnost zdajšnje ceste prek Gorjancev; nujna je čim prejšnja obnova partizanske magistrale.

Glede partizanke je Ficko pojasnil, da je bila zadnja leta deležna več obnovitvenih del, v celoti pa naj bi bila posodobljena do konca prihodnjega leta oz. najkasneje v prvi polovici 2011. leta. Največja težava je cesta skozi Žužemberk, nujna je obvoznica, ki bo uvrščena v državni proračun za leto 2010, zdaj že pripravljajo vse potrebno za študijo različic, s prometno-tehničnega vidika pa bo najtrši oreh višinski padec proti Dvoru.

Za južno cestno traso 3. razvojne osi so zaključeni vsi razpisi za izdelavo idejnega projekta, usklajenost občin je kajpak dobrodošla, do začetka gradnje pa je še daleč, zapleti so možni ob javnih razgrnitvah ali zaradi morebitnega nasprotovanja civilnih iniciativ. Kar je zdaj v delu za to trasi, pa je finančno pokrito.

Za kako velik posel gre, je Ficko navedel številki: prvotna ocena vrednosti celotne 3. razvojne osi je bila blizu 1,4 milijarde evrov, zdajšnje ocene se gibljejo okoli 2,5 milijarde evrov. Ob takih zneskih je seveda zelo važna ekonomska upravičenost izgradnje, študija o tem je pokazala, da srednja trasa 3. razvojne osi od štajerske do dolenjske avtoceste omenjene upravičenosti ne izkazuje, zato še ni odločeno, kaj bo s to traso.

Za Ficka je bilo pri gradnji avtoceste mimo Trebnjega zaradi neusklajenosti po nepotrebnem zapravljenega veliko časa, moči in denarja, minister P. Vlačič pa je poudaril, da bo v primeru, ako dolenjski krak avtoceste ne bo zgrajen do 30. junija 2010, lahko navedel vrsto razlogov za opravičilo zamude, vsekakor pa bodo naredili vse, kar bo mogoče narediti, da ne bi prišlo do zamude.

Sicer pa se ministru, tako je rekel, kot razumnemu človeku zamegli, ko vidi, kako nerazumno so pri Trebnjem traso avtoceste umestili na pobočje. Če je bilo le mogoče, so pametni ljudje ceste vselej gradili po dolini. Velika ovira pri podobnih gradnjah je tudi razlastitvena zakonodaja, po taki, kakršna pač je, je na dolenjski avtocesti razlastitev tako daleč, da bodo 17. septembra lahko začeli s postopkom deložacije.

Pred sejo pokrajinskega odbora je ministra Vlačiča in direktorja Ficka sprejel žužemberški župan Franc Škufca s sodelavci; v dolgem pogovoru se je izluščilo, kaj cestnega žuli živelj Suhe krajine, visoka gosta pa nista obljubljala neuresničljivo, pač pa nanizala, kje so možnosti za spremembe na bolje, kje pa se ne da zaenkrat narediti nič. O tem več v eni od številk tiskane izdaje Dolenjskega lista.