M. M.

##IMAGE-3322628##

Občina Metlika je ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču danes poslala dopis, v katerem ga opozarja na problematiko metliških državnih cest po jesenskih neurjih. Ob tem pozivajo k takojšnji sanaciji poškodovanega mosta na mejnem prehodu Metlika-Božakovo in državnih cestnih odsekov v Bušinji vasi ter med Štrekljevcem in Jugorjem.

V nasprotnem primeru ministra opozarjajo, da bi lahko občani uresničili svoje grožnje in obe državni cesti protestno zaprli.

Metliško občinsko vodstvo je zapisalo, da so po jesenskih neurjih, ki so povzročila veliko škode v kmetijstvu, sprožila več plazov in poškodovala kar nekaj cest, kljub omejenim proračunskim virom, te takoj začeli sanirati. Na državnih cestah, kjer so upravljavci odpravili doslej le manjše poškodbe, pa se dela še niso začela.

Tako je v Bušinji vasi, kjer so meteorne vode porušile brežino, od septembra urejena polovična zapora vozišča, promet pa usmerja semafor. Podobno je med vasema Štrekljevec in Jugorje, most na mejnem prehodu Metlika - Božakovo pa je tako poškodovan, da ni več primeren za promet in je vse od povodnji zaprt.

Metličani so se o reševanju navedenih zadev že nekajkrat pogovarjali z upravljavci cest in drugimi pristojnimi, trikrat so pisali Direkciji RS za ceste, vendar pa država, razen tako, da je zavarovala promet, na terenu ni ukrepala, so dodali.

V Metliki menijo, da je štirimesečno zavlačevanje nedopustno in neodgovorno, in da bi z denarjem, ki ga je država v navedenem obdobju porabila za zavarovanje prometa in najem prometne signalizacije, enega od navedenih odsekov že lahko sanirali.

Pristavili so, da ugotavljajo, da država na območju metliške občine zadnja leta izredno malo vlaga v urejanje svojih cest. Tam že leta ni bilo nobenih investicijskih vlaganj, država pa izvaja le tekoča vzdrževalna dela.

Zato pa toliko več sredstev v državne ceste vlaga občina, ki je kljub omejenim proračunskim virom v zadnjih štirih letih obnovila kar nekaj odsekov državnih cest v Radovici, Drašičih, Bušinji vasi in Metliki. Hkrati pa občina zagotavlja denar za izdelavo vse projektne dokumentacija za državne ceste.

V Metliki še opozarjajo na nesorazmernost med njihovimi vplačili v državni proračun in denarjem, ki ga je država vrnila z vlaganjem v tamkajšnjo cestno infrastrukturo. Menijo tudi, da so glede na vlaganja v ceste drugih belokranjskih občin zapostavljeni, so še sporočili z metliške občine.

"Halo, tukaj bralec Dolenjca!"

O slabih belokranjskih cestah smo večkrat poročali v tiskanem Dolenjskem listu, med drugim na zadnje v popularni rubriki Halo, tukaj bralec Dolenjca, v kateri je bralec izpostavil tudi težavo zaradi drevja in vej, ki visijo nad cestami, nihče pa jih pred zimo ni umaknil. V prejšnji, 49. številki Dolenjskega lista smo tako objavili tudi odgovor Direkcije za ceste glede vzdrževanja državnih prometnic na območju Bele krajine:

Na dežurni telefon je poklical bralec iz Semiča z vprašanjem za vse tri belokranjske župana in županji. Dejal je, da naj se vsi trije skupaj z avtomobilom zapeljejo po cestah od Semiča do Črnomlja ali do Metlike: »Ob poti bodo videli veliko vej, ki visijo nad cesto. Ukrepati bi morali že danes, saj te veje predstavljajo nevarnost, sploh ob sneženju, pa bomo imeli spet zastoje. Zanima me, kaj bo vsak od njih naredil na tem področju?«

Glede občinske ceste Metlika-Semič, so iz metliške občine pojasnili, da približno 2,5 kilometra ceste poteka po njihovem območju, od tega približno kilometer ob gozdu. »Vzdrževalca tega dela ceste, t.j. Komunalo Metlika, smo seznanili z opozorilom bralca, vendar so nam povedali, da ne ocenjujejo, da bi bila ta cesta v tem delu kritična, vseeno bodo zadevo ponovno preverili,« se je odzvala direktorica občinske uprave v metliški občini Mirjana Adlešič in dodala, da so na razmere opozorili tudi koncesionarja za vzdrževanje državne ceste Metlika - Črnomelj.

»Na Občini Črnomelj smo skoraj vsakodnevno oz. konstantno v stikih z Direkcijo RS za ceste, ki je upravljavec ceste Semič – Črnomelj, kjer jih opozarjamo na slabo stanje cest oz. na prepotrebno redno vzdrževanje. Odgovori, ki jih prejmemo, so že kar nekaj časa enaki, in sicer da sredstev za vzdrževanje oz. sanacijo cest v proračunu ni in tudi niso predvideni. Na občini bomo še naprej vztrajno opozarjali in zahtevali sanacijo državnih cest,« pa je odgovorila direktorica občinske uprave občine Črnomelj Tamara Potočar.

Vprašanje bralca smo seveda naslovili tudi na občino Semič, a odgovora nismo dobili. Ker ne gre le za občinske, ampak tudi državne ceste, smo o zadevi povprašali tudi Direkcijo za ceste. V izčrpnem odgovoru so med drugim zapisali, da upravljajo s skoraj 6.000 km omrežja glavnih in regionalnih cest, denarja za vzdrževanje pa imajo vsako leto manj, samo z rebalansom proračuna v preteklem letu so izgubili več kot 62 milijonov evrov. Svoje so dodale tudi ujme: neposredna škoda na cestah po februarskem žledolomu je denimo ocenjena na 8,7 milijona evrov. Za celovito sanacijo vseh brežin pa bi Direkcija potrebovala kar 79,5 milijona evrov. Več milijonov evrov škode so povzročile še zadnje poplave.

»Direkciji za ceste pa je bilo letos za sanacijo posledic žledoloma in poplav na državnem omrežju namenjenih šest milijonov evrov. Na podlagi dodatno dodeljenih finančnih sredstev, med drugim tudi na območju državnih cest v Beli krajini, smo odstranil vejevje ob državnih cestah. Dela so se izvajala na relaciji Novo mesto (Revoz) – Metlika med prelazom Vahta in Hrastom, odseku Črmošnjice – Črnomelj, odseku Podzemelj – Črnomelj, odsekih Ručetna vas – Štrekljevec in Štrekljevec – Jugorje, odseku Krmačina – Drašiči – Metlika in Vinica – Stari trg ter Žuniči – Vinica,« so zapisali in dodali, da bodo z obsekovanjem nadaljevali tudi v zimskih mesecih, seveda »skladno z razpoložljivimi sredstvi«.