Vsak dan se dogajajo potresi, veliko jih niti ne občutimo, zaznajo jih samo seizmografi in živimo nekako z občutkom zatišja do naslednjega močnejšega tresenja tal. Ob nedavnem rušilnem potresu v Turčiji in Siriji je potres v trenutku postal vodilna tema. Spet je nekako v ospredju tudi vprašanje, kako velika je potresna nevarnost na našem območju, zlasti v Posavju, ker tam med drugim obratuje poseben objekt, Nuklearna elektrarna Krško (NEK).

Nevarnost potresov je treba tudi v Posavju obravnavati zelo resno, čeprav je Posavje v tem pogledu veliko manj nevarno od tektonsko najdejavnejših območij, kot so na primer Japonska, Kalifornija, Nova Zelandija ali obmejno območje Sirije in Turčije, pravi dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije. Posavje spada med zmerno potresno nevarna območja. Potresi, kot jih lahko pričakujemo na tem območju, so taki, da pred njimi objekte lahko zavarujemo z ustrezno gradnjo. Način gradnje je predpisan, poudarja Bavec.

NAJMOČNEJŠI PRED 100 LETI

»V znani zgodovini v teh krajih ne poznamo potresa, močnejšega od Brežiškega leta 1917, ko je bila magnituda ocenjena na okoli 5,5. Pričakovati pa moramo, da bi se tu lahko zgodil tudi precej močnejši potres. Bistveno močnejšega potresa od magnitude nekako med 6,5 in 7 racionalno ne gre pričakovati pa tudi tu je zgornja številka najverjetneje pretirana. Točne številke ni mogoče podati. Pri izračunu potresne nevarnosti se namreč upoštevajo tudi močnejši potresi, a z zelo majhno verjetnostjo. Znotraj regije bistvenih razlik ni, pri gradnji, ki mora nujno upoštevati vse standarde potresno odporne gradnje, pa velja upoštevati splošno pravilo: mehka podlaga -večja ogroženost, trdna podlaga – manjša ogroženost,« pojasnjuje Bavec.

NUKLEARNI OTOK

Jedrska elektrarna Krško je, pravi Miloš Bavec, zgrajena skladno s standardi, ki so za tovrstne objekte bistveno zahtevnejši kot za običajno gradnjo. Varnostne analize, ki jih morajo upravljavci redno ponavljati in nadgrajevati, kažejo, da bi največji pričakovani potres zdržala brez resnih poškodb.

V elektrarni pojasnjujejo, da NEK po ocenah prenese potrese od 9. do 10. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).

NEK se je samodejno ustavil, npr., ob potresu na Hrvaškem (potres v Petrinji) konec leta 2020. Ponovno so ga vključili v elektroenergetski sistem, potem ko so preverili njeno opremo in ugotovili, da potres ni vplival na elektrarno.

Veliko podrobneje o tej temi poročamo v današnjem novem, tiskanem Dolenjskem listu. Med drugim raziskujemo tudi, kaj bi ob močnem potresu doletelo speče Krčane in Brežičane ter kako bi se rušilo Novo mesto.

V današnjem Dolenjcu torej - ravno po zadnjem, močnem potresu v sosednji Hrvaški ...